Bohinj 26.07.2015 - 29.07.2015

Dopuuuusssst!
Kot smo zadnje čase že navajeni nam planiranje dopusta ne gre od glave. Verjetno tudi zato, ker vsi malo potihem malo na glas računamo, da bomo spet kupili avtodom. Ker se to kar ne zgodi, se odločamo tik pred zdajci in posledica je, da imamo še manj izbire. Ko nas Alenka postavi pred zid izbire, se uskladimo: Robinzon na Pašmanu. Ampak to je samo en teden... Jaz se vseeno odločim in v službi prijavim 14 dnevno odsotnost.
Da bomo imeli cilj za prvi teden se izkaže povsem po naključju. Alenka ima namreč s svojimi bivšimi sodelavkami 1 x na leto ženski vikend. Tokrat so bile v Majinem avtodomu, ki sta ga z Duletom parkirala v 1. vrsti kampa Zlatorog.

 

Ker nočeta izgubiti pozicije nam ga ponudita v uporabo. Z veseljem sprejmeva, saj je to dopust meni pisan na kožo. Z nami tokrat ne gre Patricija, ki pravi, da je en teden dopusta z nami dovolj. Raje se odpravi v Koper k sestrični Petri.
V nedeljo popoldan se tako odpeljemo k njima in naredimo primo predajo. Spotoma me Dule še poduči o osnovah jadranja s katamaranom. Otroka se zabavata s skakanjem v vodo in tudi nama ni hudo.

Ponoči pa se začne. Nočna mora v obliki bohinjskega dežja. Plani o hribolazenju ali kolesarjenju se razblinijo.

Na silo spravimo skupaj sprehod okoli jezera, ki je sicer dolg 2,5 ure in ga priporočam vsakemu.

Lepo! Zanimivo je, da slabo vreme ne moti tujih turistov. Popoldan z Brinom  izkoristiva suho obdobje za veslanje s katamaranom, ki ga Brin seveda začini s skakanjem.

Večer je hladen in nase navlečemo vse kar imamo. Matr, pred nekaj dnevi pa rekordne temperature.

Ponoči spet dežuje in zjutraj smo že brez volje. Kljub dežju se odločimo za ogled korit Mostnice

 

 

in njenega slapu na planini Voje.

 

Dež celo poneha in izlet uspe, če ne zaradi drugega pa zaradi odlične hrane v gostišču Slap. Popoldan z Brinom ponoviva veslanje/plavanje, s tem da me tokrat Brin spravi v vodo in kar precej neumnosti razdreva. Večer meji že na zimskega in naju skupaj z vremensko napovedjo hitro spravi v posteljo.
Sreda je povsem deževna, po kampu tečejo potoki in bivanje je milo rečeno neugodno.

Ker je napoved še slabša, pokličeva Majo in Duleta, da bi pospravili. Čakava ju cel dan in če za sekundo neha deževati poskušam kaj pospraviti. Ko prideta,  ravno neha deževati in po hitrem postopku pospravimo katamaran, tendo in vso opremo.
Prvi del dopusta tako zaključimo. Z vremenom res nismo imeli sreče, bi pa tak dopust v primeru lepega vremena z veseljem ponovil. Halo, bivali smo v avtodomu.
Turizem na tem koncu cveti in to predvsem zaradi tujcev, kar je seveda dobro, ker oni znajo ceniti naravo. Vsaj videti je tako.
Upam, da nam bo drugi del popusta vremensko bolj naklonjen...