08 julij, 2015

Velika planina 05.07.2015

Kakorkoli se z Alenko obračava, nam "pohajanje" ali če hočete "izletovanje"  nikakor ne steče. Prejšnji vikend smo sicer uspeli iti skupaj na Prevalo, ampak še to zato, ker nas je Marjeta prosila, če gremo enkrat skupaj, da bo imela Klara družbo.
Za ta vikend je imel Brin v soboto čez dan praznovanje sošolčevega rojstnega dne in zopet ni bilo nič. Ob vsem tem lepem vremenu, pa bi morali v nedeljo res nekam iti. Najprej vprašava Patricijo, kam si želi, da ne bo "vedno" po moje in da ne bodo ravno hribi. Ker naju želi na hitro odpraviti pogleda na stenski koledar in reče: tja!
Alenka je navdušena, ker si že nekaj čas želi iti na Veliko planino, jaz pa malo manj, ker me je sram, da hčerka sploh ne pozna enega izmed naših biserov. Brin seveda in žal godrnja, vendar Alenka poišče članek v Poletu o lahki družinski krožni poti in plan je narejen. Zavedamo se, da bo vroče in gneča, zato na pot odidemo za nas res zgodaj zjutraj. Malo pred osmo smo tako že parkirani ob cesti malo nad Podvolovljekom. Dobre pol urce zmerne hoje nas privede do Gojške planine.
Planine so lepo označene.
Nadaljujemo krožno pot, najprej mimo kapelice proti Veliki planini.
 
 

Kar nekaj časa nam sledi skupina s harmoniko, ki daje tem krajem pravi pridih. Pri kapelici sonce že močno pritiska in Brin naju z Alenko, s svojim sitnarjenjem, že uspe spričkati. No lepote nas kmalu pomirijo,
  
še bolj pa nas v dobro voljo spravi pijača in "goveja" glasba v gostišču zeleni rob.

Presenečeni smo, ko izvemo, da v lokalih nimajo mlečnih izdelkov, Alenka, kot velika ljubiteljica kislega mleka, si želi predvsem tega. To je očitno rezervirano za planšarije. Ko se odžejamo, nas čaka še vzpon preko Gradišča in želodci nas počasi začnejo opominjati, da je čas za kosilo.
 
 

Ustavimo se v Domžalskem domu, kjer nas najbolj prepriča skutno/borovničev štrudelj, vendar tudi ostala hrana je povsem korektna. Počasi se spustimo do izhodišča in vročina je kar huda. Srečujemo veliko mladih družin, ki šele prihajajo na planine. Saj po svoje je razumljivo, hoje je malo, okolje pa prekrasno in današnji človek pri otrocih potrebuje ogromno časa za odhod...
Vsekakor je to res lep izlet. Če na taki točki ne bi bilo gneče, bi bilo to pravzaprav žalostno in prav je, da se to uspe tržiti. Če bi Alenka dobila kislo mleko in bi Brin manj tečnaril, bi bilo že kičasto! 

Ni komentarjev: