Tokrat npr. kako bivši avtodomar doživlja smučarski izlet.
Zakaj sploh smučat, če je že pomlad?
Snega je po smučiščih še veliko, karto imamo, kolesarjenje kjerkoli drugje kot doma ne pride v poštev (nimamo prtljažnika za kolesa), hribi so opcija, samo potem sem 100% sam in predvsem zato ker rad smučam. Družina predlog po smučanju sprejme pričakovano. Alenka je za, otroka pa ne. Greva pa sama, saj se nama letos nekako ni sešlo.
Že v petek zvečer zložim opremo v avto, ker vstati bo treba zgodaj. In res ob 6h zvoni budilka (v AD bi se takrat 1. obrnil). Popijeva kavo, jaz zajtrkujem, Alenka pripravi pijačo in sendviče in ob 6:30 zakurblava in noga je kar konkretno na gasu. Čakanje na Karavankah naju malo upočasni, zato po tunelu na tempomatu dodam nekaj km/h. Ob 7:30 bi v ADju vstal , midva sva na pol poti. Po točno dveh urah parkirava na cilju. Takoj se zapodiva na WC. Pancarji so v prtljažniku avta ostali mrzli. Tudi napraviti se ni prav lahko, sploh če imaš kaj opraviti s hlačami.
No smučanje je enako in tokrat je bilo fino, celo več kot fino. Sonce na kvadrat,
sicer rahel mrzel veter in zato je bila odjuga malo kasnejša. Kar nekaj ljudi je uživalo,
vendar se jih je večinoma dalo obvoziti. Ob 10:30 sem bil že lačen in odpeljeva se na malico.
Ja, saj se da tudi tako. Naslednjo pavzo narediva na pravih stolih.
Ko se Alenka naveliča imava težavo, kje naj me počaka, ker jaz bi še malo vozil. Do sedaj se le lepo namestila v ADju, zdaj pa se je malo sprehajala in malo sedela v avtu. Nisem pretiraval in nekaj minut čez 15. sem še jaz pri avtu. Skupaj greva malo pogledat žurajoče smučarje in pasal bi kakšen pirček ali dva.
Vendar tokrat ne, čaka naju še vožnja. Ko se utrujena in malo popečena
vsedeva v avto, naju čakata še dve urici "dela". Sicer hitro mineta in vožnja je zelo tekoča, vendar jutri bo treba iskati nov cilj, medtem ko so parkirani ADji že tam....
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar