To da smo so se vsi strinjali, da gremo smučat je bilo pravzaprav presenečenje. Pa še vremenska je bila bolj tako tako. Torej gremo najbližje možno. Zvečer se parkiramo na povsem prazno parkirišče in z Alenko narediva obvezen sprehod.
Zjutraj napademo takoj zjutraj, vendar žal je slaba vidljivost, pa oblaki
in ker ne dela Aineck tudi gneča.
Vetra za moj pojem nič, ampak očitno Avstrijci vedo bolje, vsaj tako mi povejo, ko midva z Alenko preveriva direktno na spodnji postaji. Spotoma se še malo odpočijeva.
Po kosilo se vrnem na smučišče samo zato, ker opazim, da je prišel Dule z družino in ker se čisto zjasni.
Ko me sunek vetra skoraj prevrne iz sedežnice verjamem Avstrijcem, ki nemudoma ustavijo obe sedežnice, ki vozita na vrh. Zato se raje zberemo na pijači. Mi sicer hočemo domov, vendar nas Dule in Maja prepričata, da ostanemo čez noč in se malo podružimo.
Zjutraj piha močan veter, kar je nam vseeno saj smo tako ali tako hoteli domov. Malo tudi zato, da jaz pripravim AD za potencialne oglede, ki so se najavili...
16 marec, 2014
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)




Ni komentarjev:
Objavite komentar