Moelltal 11.01.2014 - 12.01.2014

Pomladno vreme in slabi spomini so nas kar nekako oddaljile od smučanja. Sicer lepo napoved "pokvari" Brin, ki prijavi, da je v soboto povabljen k Nely na rojstni dan, da že dve leti ni bil pri njej in da želi iti. OK, kompromis. Gremo pa samo za en dan. Dilemo ali z osebnim ali ADjem hitro rešiva, saj se spomniva lanskega leta, ko smo 1x šli z osebnim.
Pozno zvečer se odpeljemo in ker je do tja samo 150 km, smo na cilju povsem v normalni uri.
Ker sem zvečer videl, da prvi vlakec pelje že ob 8. uri, sem ob pol pokonci in pripravim zajtrk. Vsi, ki smučamo vemo, da so prve fure najboljše. Seveda pa tega ne cenita naša mulca. Patricija filozofira toliko časa, da za las zamudimo še tistega ob pol devetih. Ah, ah! Ko pa smo končno gor, pa užitek.

Sneg je super, ljudi nič, temperatura super, le malo piha veter.

Patricija se še kar smili sama sebi in po dveh urah odide v avtodom.

Po kosilu, se na smučišče vrneva z Alenko sama in to postaja že kar praksa. Otroka sta brez prave volje in vztrajnosti. To me res žalosti, ker takega vzgleda jima res ne dajem. Alenka

vztraja dokler zmorejo noge in ko jo še zazebe, ostanem sam.

Uf, skoraj sam na celi pisti si dam duška. Za trenutek se ustrašim, da grem s hitrostjo celo čez mejo. Očitno ne, saj se vse srečno konča. Po mojem prihodu na parkirišče samo pospravimo in pohitimo domov.
Sigurno eden boljših smučarskih dni. Do popolnosti manjka še kaj neotipljivega...