Katschberg 24.01.2014 - 26.01.2014

Tale naš šolski sistem je res čuden in kdo bi ga razumel. Patricija namreč na urniku nima dovolj ur telesne vzgoje in mora zato izven šole zbirati ene točke z, ali športnimi prireditvam, ali ločeno organiziranimi gorskimi pohodi. Proti tem seveda nimam nič, vendar čudno se mi zdi, da je to bolje kot npr. družinsko smučanje. No, to soboto je imela en tak pohod. Gremo pač brez nje in ker je še vremenska bolj čudna (vsi portali in guruji so si edini - na področju kjer velja naša karta bo lepa sobota, potem pa bogo). Tudi zato izberemo najbolj južno in najbližje.
Štartamo takoj, ko Alenka pride s predavanj, saj snega ni prav veliko in tako ni ovir. Res do zadnjega klanca snega ni nič. Tam pa v zadnjem km naprem vse sile in konje, da dobesedno prilezemo na vrh. Na cesti je sicer kak cm snega, samo tale naš AD in gume očitno res niso za to. Zgodaj zjutraj nas zbudi plug, ki drgne skoraj kopno parkirišče. Zaspimo nazaj in tako na snegu nismo ravno prvi. Lepa napoved je očitno smučat spravila kar nekaj ljudi in ker zaradi vetra Ainek ne dela, je kar gneča. Šele tako vidiš, kako majhno smučišče je to. Vremenske razmere so slabše od napovedanih, saj ob soncu 

sneži, na nebu je kar nekaj oblakov 

in piha kar močan veter. Smuka je sicer fina, vsaj nama z Alenko, ki se po kosilu tudi sama vrneva nazaj. Zvečer se malo sprehodimo 

in si privoščimo kuhano vino in vročo čokolado. 

Zaradi napovedi sva v dilemi ali se odpeljemo domov ali počakamo na jutri.
Ker nimamo kaj izgubiti, ostanemo. Malo družabnih iger in kmalu smo v posteljah.
Nedeljsko jutro se ponovi s plugom, vendar tokrat ne zaspim nazaj in posledično smo med prvimi. 

Ljudi nič, vreme sicer ne najboljše, vendar sneg je super. 

 

Po ratrakiranju je zapadlo nekaj cm snega in tako je smuka fino mehka. Ker pa je veter sneg napihal po vseh luknjah, je bilo treba biti tudi malo previden. Jaz nisem bil in cena je bil kar hud padec, ko mi je zaradi ene takih lukenj, odpelo obe smuči in sem pristal na tintari. Smučamo do kosila, potem pa se kar odločimo za odhod. Brin se hitro naveliča, mene, ko se ohladim, začne vse boleti, samo Alenka bi verjetno še šla.
Kakorkoli, prav fino smo se nasmučali! Samo od doma je treba iti, ne pa tako, kot prejšnji vikend...