Božično - novoletne počitnice II. del 27.12.2013 - 31.12.2013

Čakanje na delovni dan, je minilo v obiskih in hišnih opravilih.
V petkek točno ob 8h se nalimam pri Gantarju, ki ima na zalogi en tip izpušnega kompleta, ki je sicer malo drugačen od obstoječega, vendar eni imajo menda takega.  V 20. minutah je zamenjan in moja denarnica tanjša za dobrih 200€. Ker sem tako hitro opravil, se z Alenko odločiva, da kar takoj gremo.  AD je v bistvu pripravljen, tako da res pohitimo.

Že ko se bližamo predoroma, se pokaže sonce

in tako se odločimo, da v Flachauwinklu zavijemo z avtoceste in gremo smučat. Preseneti nas gneča na parkirišču in s težavo avto porinem v plundro.

Not je šlo, kaj pa ven? S tem si bom belil glavo potem. Smuka ni ne vem kaj, smo pa na zraku in soncu...

Ko zaključimo, moram najprej počakati, da nas odparkirajo, potem pa poiskusim. Najprej kar gre, potem pa se vkopljem. Kljub pomoči ne gre nikamor. Iz plundre uspem narediti ledeno špuro. Na srečo imam s seboj pesek in sol in to nas reši, no in seveda potisk Alenke. Za naslednjo smučišče izberemo Hinterglemm. Ko prispemo na P, nas preseneti število ADjev, kar nekaj od njih je forumašev. Večer je tako zabaven...
Zjutraj sonce in Patricija se odloči, da bo smučala s Taro. Tako smo v tri.

Odsmučamo proti smeri Leoganga, vendar nas gneča prisili, da se obrnemo pred ciljem.

 

Brin in Alenka imata dovolj, jaz pa naredim še en velik krog do Saalbacha.  Popoldan malo zakurimo pijačo.

 

 

Vendar ker smo mi utrujeni, smo zvečer hitro v avtodomu

in kasneje v posteljah.
Nedelja je snežena in naš poskus smučanja se bolj hitro konča, saj nas poleg bolj slabih razmer preseneti neverjetna gneča

in to kar ogromno slabih smučarjev, ki se skoraj dobesedno valjajo po smučišču. V takem nima smisla vztrajati. Raje se vsi skupaj sprehodimo do mesta,

malo na ogled in seveda na pijačo. Tudi popoldan je poudarek na druženju in vsi razen nas se odločijo za premik.
Ponedeljek postreže s soncem in na uč idealnim razmeram. Res je nekaj voženj super.

Mi se odločimo, za velik krog in kaj kmalu nas doleti nekaj, kar v bistvu nismo pričakovali. Gužva na kvadrat.

Kriza pa to, malo morgen a ne (hmm, saj isto velja tudi za nas). Na gondolo moramo čakati skoraj pol ure. Naše vse mine in poskušamo se prebiti nazaj, ampak ne gre brez čakanja. Na koncu se raje poknemo na sonce.

Po kosilu midva z Alenko vseeno poiskusiva, vendar kupi in gužva nista razlog za užitek.

Sedaj smo tudi mi zreli za premik. Smer Gerlos. Ob prihodu sta na P samo 2 ADja. Kar malo presenetljivo, ker smo jih celo pot videvali ogromno. Večerni sprehod naju očara s Tirolskim "kičem".

Tokrat je prvič res mraz in pri nas kaže, da je zunaj skoraj -12 stopinj. To nas seveda ne zmoti in hitimo užitkom nasproti. Preseneti nas Patricija s tem, da ne gre smučat in se bo raje učila. Ko bi se vsaj!
Kaj hitro pa smo zopet slabe volje, saj je pred gondolo spet dolga vrsta. Prva vožnja je še OK,

potem pa se spet začne agonija letošnjega dopusta. Povsod se čaka in to izdatno, čreda ovac, ki se drenja in diha en drugemu za ovratnik. Sami sebi se smilimo in se sprašujemo ali je to res to. Pa še to bi potrpeli, če bi lahko uživali pri smučanju. Pa ne! Res paziti moraš, da se v koga ali kdo v tebe ne zaleti in to po ledu in kupih. Mah, brez veze. Po nekaj urah imamo vsega dovolj in se odločimo, da kar zaključimo in se odpeljemo domov. Se bomo vsaj malo bolj v miru pripravili na nove izzive, ki nas čakajo v novem letu.
Mogoče po teh zapisih izpademo razvajeni. Mogoče smo res, vendar za tako veliko denarja človek pač ne pričakuje, da bo počel nekaj kar v resnici ne bi hotel, tudi če bi mu plačali. Gužve, hitenja in raznih "kretenov" imamo zadosti že kar tako. Da ne govorim, da se letos Avstrijci niti ne trudijo z urejanjem prog. Toliko kamenja, kot sem letos povozil, se ne spomnim.
Seveda optimizma nismo zgubili in ko pade sneg...