Bizovičarjevi dolgoletni prijatelji izvirajo iz Dolenjske in tam imajo tudi svojo domačijo. Ena izmed sester pa tam gradi še novo hišo. Alenka je že dolgo govorila, da bi jih enkrat obiskali in se po možnosti še namočili v Krki. In tako smo se dogovorili...
Vpliv polne lune ali pa obisk nezemeljskih bitij, kdo ve..., nam je preprečil normalen odhod, zato smo od doma štartali šele ob osmih zvečer. Na srečo smo imeli dobra navodila in navigacijo, da smo v trdi temi našli to vas in hišo. Bili pa smo dovolj zgodni, da smo pred spanjem popili nekaj cvička z Ivanko in Iztokom, ki sta gostila prijatelje in sta bila samo zato še pokonci.
Zjutraj smo se takoj odpravili raziskovat okolico. Do Krke in vaškega kopališča je kakšnih 500m. Vode malo, vendar se da namočit, malo zaplavat in celo malo skočit. Je pa dovolj zanimivo, da se otroka zabavata kakšne dve urici. Prvič vidimo školjke rečne brezzobke oz. potočne škržke, ki dosegajo izredno velikost in za katere ugovotimo, da so zaščiteni. So se pa menda ponovno naselile, ko so v Krki d.d. postavili novo čistilno napravo.
Za kosilo špečemo lokalne postrvi, ali bolje rečeno da se trudimo speči, ker je žar za enkratno uporabo malo stavkal in ni nikakor hotel proizvesti primerne temperature. Vseeno so bile na koncu še kar užitne. Po kosilu pa na kolo in proti Klunovim toplicam (en manjši bazen). Gneča je prehuda, zato se raje usmerimo na njihov dostop do Krke. Tukaj pa bingo. Zajla za skakanje:
Pa še plavati se da. Vztrajamo kar dolgo in 5 km pot nazaj je za Brina, ki je bil tam stalno aktiven, kar naporna. Po večerji pa seveda paše še malo cvička...
Glede na včerajšnje navdušenje naslednji dan sploh ni bilo dvoma, kam gremo, s tem da midva z Alenko malo začiniva zgodbo s tem, da moramo malo kolesarit. Želeli smo si pogledati vas, ki ima značilnost, da je vsaka hiša povezana s cesto z mostom preko potoka. Očitno smo malo narobe razumeli navodila in je nismo našli - mislili, da je to Dobrava ob Krki, je pa Podbočje. Parodija pa je v tem, da smo se pripeljali do vasi, vendar prehitro zavili desno...
Bolj pomembno je bilo, da smo bili hitro nazaj v Bušeči vasi in na zajli...
Brin je še na hrano pozabil, tako se Alenka odpelje naprej skuhat kosilo. Medtem prideta še lastnika parcele, kjer smo bili parkirani: Mojca in Jože. Seveda si imamo kaj za povedat in Joža naju na hitro popelje na blitz turistično turo, kjer nama pokaže lokalne znamenitisti: Gadjo peč, ki je središče cvička,
pa lesene mostove,
pa seveda vidiva tudi Podbočje, pa Cerklje, pa Sveti Vid, pa... veliko.
Ker Brin ne zdrži brez vode, še hitro skočiva na vaško kopališče, da zaključiva tole vikend kopanje.
Večer je hitro tu in že se moramo odpraviti. Zopet smo preživeli fin vikend in spoznali delček Slovenije. Glede na veselje otrok, se sem še vrnemo...
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar