Letos še nismo bili v lanskoletno naši zelo priljubljeni destinaciji, Kranjski gori. Vremenska napoved in nivo nafte v ADju sta bila primerna, da se zapeljemo tja.
Z odhodom nismo hiteli, zvečer je bil v načrtu sladoled v Kranjski gori in potem spanje v Ratečah oz. ob kolesarski stezi na italijanski strani. Tako se res sprehodimo do sladoleda po kar polni promenadi, kjer slučajno naletimo na Kvini family. Sledi skupni premik na planirano spalno mesto in noč se tako malo skrajša...
Ponoči se Alenki žal poslabša že prej boleč hrbet in zjutraj nam ne preostane drugega, kot da gremo na izlet brez nje. Cilj je Pontebba.
Kolesarska pot je super, samo majhen del, okoli Ovčje vasi, je speljan po lokalni cesti, vse ostalo je urejena pot. Občudujemo reko, hribe in pokrajino nasploh.
Po približno 35 km prispemo na cilj. Najprej preverimo, kdaj imamo vlak, ker sem otrokom obljubil, da nazaj do Trbiža ne bo treba kolesarit.
Ker se izkaže, da je časa dovolj se zapeljemo do mesta, kjer obnovimo zaloge vode in se malo spočijemo.
Čakanje na vlak je dogodek, saj se do sedaj s kolesi na njem še nismo peljali.
Preostane nam še pot do ADjev, ki pa jo zmoremo presenetljivo hitro. Res, da jaz malo pomagam Brinu, pa vseeno... Skupaj naredimo za nas kar zavidljivih 48 km.
Pade predlog, da se gremo osvežit v Pišnico in tako tudi storimo.
Voda je res mrzla, vendar s tem še bolj služi ideji. Seveda se moramo še okrepčati in pred premikom nazaj v Rateče naredimo še sprehod do Jasne. Kar ne moremo verjeti, kako turistično neizkoriščena je ta lokacija.
Kolesarjenje je uspelo in na smolo ali srečo Alenka ture ni naredila. Na smolo zato, ker ni mogla z nami, na srečo pa zato, da bomo to pot kmalu ponovili, mogoče jo bomo celo podaljšali do Karnije.
Objave
2 komentarja:
Na srečo, ja! :(
Like :)
Objavite komentar