Marko in Mojca sta nas tradicionalno povabila na trgatev. Sicer to ponavadi naredita malo kasneje, vendar letos smo mi takrat že zasedeni in nekaj grozdja je že zrelega…
V petek popoldan »prevzamemo« še Matica in se počasi odpeljemo na Štajersko. Parkiramo na običajnem mestu in se povzpnemo do hiše.
Kozarci so hitro polni, Marko nam zagotovi ogled košarkarske tekme med Slo in Hrvaško, Matic speče hrenovke in tako večer hitro mine.
Zjutraj pozajtrkujemo in se počasi odpravimo delu naproti.
Ker je to šele »uvod« v trgatev, ga prav veliko ni. Potrgamo vsega rdečega, ga »ocufamo« v čeber in ga pustimo, da dela. 
Medtem sta Mojca in Alenka skuhali kosilo in vsi smo zadovoljni z njunim tandenskim uspehom. 
Po kosilu za nekatere sledi počitek, eden pa mora zabavati Brina. 
Ve se kdo… Popoldan potrgamo še grozdje sladke vrste, 
ga še zmeljemo
in stisnemo, 
mošta se nateče kar nekaj in »vinarja« sta videti zadovoljna. Večer ponovimo po skoraj istem scenariju, vendar tokrat rezultat ni bi tako vzpodbuden (to velja zgolj za košarko).
Zjutraj se , glede na to, da smo vse delo že opravili, sprehodimo do Uršule – hribčka v bližini.
Prav lep sprehod smo naredili, dolg je bil ravno toliko, da otroci niso sitnarili preveč in toliko, da smo postali lačni. Mojca je hitro pripravila pašto in tako smo zmogli še popoldanski počitek s kavo. Po tem smo se odpravili proti domu. Spotoma smo na Bistrici »vrnili« Matica in se tako utirili v utečene tirnice.
V petek popoldan »prevzamemo« še Matica in se počasi odpeljemo na Štajersko. Parkiramo na običajnem mestu in se povzpnemo do hiše.
Kozarci so hitro polni, Marko nam zagotovi ogled košarkarske tekme med Slo in Hrvaško, Matic speče hrenovke in tako večer hitro mine.Zjutraj pozajtrkujemo in se počasi odpravimo delu naproti.
Ker je to šele »uvod« v trgatev, ga prav veliko ni. Potrgamo vsega rdečega, ga »ocufamo« v čeber in ga pustimo, da dela. Medtem sta Mojca in Alenka skuhali kosilo in vsi smo zadovoljni z njunim tandenskim uspehom. Po kosilu za nekatere sledi počitek, eden pa mora zabavati Brina. Ve se kdo… Popoldan potrgamo še grozdje sladke vrste, ga še zmeljemo in stisnemo, mošta se nateče kar nekaj in »vinarja« sta videti zadovoljna. Večer ponovimo po skoraj istem scenariju, vendar tokrat rezultat ni bi tako vzpodbuden (to velja zgolj za košarko).Zjutraj se , glede na to, da smo vse delo že opravili, sprehodimo do Uršule – hribčka v bližini.
Prav lep sprehod smo naredili, dolg je bil ravno toliko, da otroci niso sitnarili preveč in toliko, da smo postali lačni. Mojca je hitro pripravila pašto in tako smo zmogli še popoldanski počitek s kavo. Po tem smo se odpravili proti domu. Spotoma smo na Bistrici »vrnili« Matica in se tako utirili v utečene tirnice.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar