Planiran odhod od doma se nam je stalno prestavljal, najprej je bil razlog, da je bila Patricija povabljena na rojstni dan, nato je žal zbolela… No, startali smo nekaj po 17h in v Kuzmo prispeli nekaj po 20. uri. Tam so bili že v akciji s peko kostanja. Stanko je pripeljal svež mošt. Nočni mraz nas je vse kar malo presenetil in še ne vajeni tega, smo kmalu pobegnili v tople postelje.
Jutro je bilo sicer mrzlo, vendar sončno in po zajtrku smo se s kolesi odpravili na Tromejo.
Midva z Brinom sva imela dovolj dela s kolesarjenjem, ostali pa so spotoma nabrali še kar nekaj gob in kostanja. 
Po prihodu k ADjem, smo se lotili skupnega pripravljanja: 
gobova juha, 
gobe na žaru, 
ocvrte gobe, 
ocvrti bučni cvetovi… 
Otroci so med tem uživali po svoje.
Kar težka hrana, ki smo jo nekateri poskušali prebaviti s kolesarskim izletom do gradu v vasi Grad.
Po povratku smo imeli večerjo v Bistroju Petek.
Z izborom in kvaliteto jedi smo bili kar malo razočarani. Nekako nismo razumeli zakaj so nam, kljub temu, da imajo veliko značilnih lokalnih jedi, ponudili klasičen izbor. Večer smo seveda zaključili pred ADji in tudi tokrat nismo bili prav pozni. V nedeljo je bilo zjutraj mrzlo, vlažno in megleno in kar prav je prišel zajtrk v bistroju. 
Tokrat smo odhajali bolj zadovolji, saj pri zajtrku s klasiko ne moreš zgrešiti. Poleg zajtrka smo nakupili še malo domačega bučnega olja. Medtem je sonce že pregnalo meglo in naredil se je krasen sončen topel dan. Odločili smo se, da ponovimo včerajšnji krog do Tromejnika, s tem da še več časa posvetimo nabiranju gob in kostanja. 
Brin je nekaj časa zdržal pri nabiranju, potem pa sva šla naprej, saj si zelo želel ponoviti spuste po klancih. Pojma nimam, po kom ima to ljubezen do hitrosti :-). Pri ADjih se je ponovila zgodba s kosilom. Tokrat je bilo gob na jedilniku manj, so pa zato bili še špageti za otroke, pa palačinke z vinskim šatojem, pa kuhan kostanj, pa… Dan se je tako hitro prevesil v popoldan in počasi smo se odpravili proti domu. Mi smo s poti zavili še k Juriju, ker nam je poklonil svoje odšluženo kolo. Pot domov je bila divja, Alenka jo je preživela na WCju, izgleda da je dobila "Patričin" virus, saj je celo pot bruhala, jaz pa sem poskušal v izredno gostem prometu čas potovanja čim bolj skrajšati.Okoli 20h smo tako parkirali pred hišo in se vrnili v ustaljene tirnice.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar