Takoj ko smo zavili z domačega dvorišča se je ulilo in to kako! Za popolno sliko je poskrbela še toča, ki se je na srečo hitro umirila. Po celi poti je deževalo, vendar je bila vremenska napoved optimistična in zato si nisem delal skrbi. Žal se je takoj po prihodu v Kranjsko goro začel vremenski ples: nevihte so besnele ena za drugo, toča, nalivi, grmenje. ..Najprej smo se prestavili pod drevesa, ki pa zaradi vetra niso nudila ne vem kakšne zaščite. Spanje je bilo zaradi hrupa skoraj nemogoče (razen za Brina) in sredi noči smo pobegnili v Mojstrano. Toče tam sicer ni bilo, zaspali pa smo šele zjutraj, ko se je vreme umirilo.
Zjutraj so nas zbudili »sosedje«, ki so z gradbeno mehanizacijo hiteli na pomoč prizadetim v nočnem neurju. Po jutranjem sprehodu smo se odpeljali nazaj v Kranjsko goro in ob cesti opazovali kupe toče, polomljene veje, zemljo, pesek,…
Sprehodili smo se še do Pišnice, ki je iz potočka nastal divja reka.
Po kosilu, se je ravno dovolj ogrelo, da smo se usedli na kolesa. Usmerili smo se proti Ratečam. Ker je bilo po poti še ogromno luž in celi potočki, sta otroka neverjetno uživala, saj je bilo to že res pravo doživetje in tako smo z lahkoto prišli do meje. 
Vožnjo smo kar nadaljevali in tako prikolesarili do Fužinskega jezera.
Vožnjo smo kar nadaljevali in tako prikolesarili do Fužinskega jezera. 
Po kratkem počitku in okrepčilu smo se vrnili nazaj. Ker otrok nisva ovirala, sta si nazaj še posebno dala duška in do ADja prišla povsem blatna in mokra. No ja, nekako sem preživel… Še malo igranja na igralih...
....in igre Človek ne jezi se in dan je bil za nami.
Noč je bila tokrat mirna, vendar zelo hladna, tako da je pečka kar lepo delala. Zbudili smo se v prekrasno mrzlo jutro (5°C). Dan smo začeli z vzponom na vrh Vitranca 1.
Spotoma smo opazovali naprave in kolesarje, 
ki so se pripravljali na tekmo v down hillu. Z Brinom sva se 1 x zapeljala še po besni Pehti 
in čas je bil za kosilo. Po kosilu pa zopet na kolo. Tokrat smo se usmerili proti Mojstrani. Dol je šlo razmeroma lahko, 
nazaj grede pa sta otroka kar tekmovala v tem, koga kaj bolj boli. Z malo pomoči smo vseeno uspeli. Ker nam je šlo bolj počasi, je bila tako tudi ura, ko smo prispeli do AD, že dovolj za odhod domov. Glede na to, kako se je začel, je bil vikend navsezadnje fantastičen.
Noč je bila tokrat mirna, vendar zelo hladna, tako da je pečka kar lepo delala. Zbudili smo se v prekrasno mrzlo jutro (5°C). Dan smo začeli z vzponom na vrh Vitranca 1.
Spotoma smo opazovali naprave in kolesarje, ki so se pripravljali na tekmo v down hillu. Z Brinom sva se 1 x zapeljala še po besni Pehti in čas je bil za kosilo. Po kosilu pa zopet na kolo. Tokrat smo se usmerili proti Mojstrani. Dol je šlo razmeroma lahko, nazaj grede pa sta otroka kar tekmovala v tem, koga kaj bolj boli. Z malo pomoči smo vseeno uspeli. Ker nam je šlo bolj počasi, je bila tako tudi ura, ko smo prispeli do AD, že dovolj za odhod domov. Glede na to, kako se je začel, je bil vikend navsezadnje fantastičen.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar