Zoncolan, Forni di Sopra 18.02.2009 - 21.02.2009

Za čas zimskih počitnic je pa treba vsekakor malo smučat. Vreme se je napovedovalo lepo, mi smo imeli še nekaj kart za smučišča Promotur in tako smo se odločili, da začnemo za Zonkolanu. V sredo zvečer smo štartali proti Italiji in se v Kranjski gori ustavili za večerjo. Okoli 10h zvečer smo bili že v posteljah, tokrat na desnem zonkolanskem parkirišču.
Zjutraj nas je pričakala prava zimska slika: sonce, mraz in »reberca«.
Takoj smo se zapodili na smuče in z vmesnim postankom za kosilo, vztrajali cel dan. Tudi Brin. Po smučanju smo malo pofirbcali po Rommarjem ADju, se malo pogostili, otroci poigrali… Ker smo bili kar utrujeni, smo se kmalu poslovili in se hitro zavlekli pod kovtre.
V petek se je slika ponovila, s tem da je Brin presmučal že vse proge, tudi v dolino in na vrh.

Patricija pa je letos že povsem suverena. Popoldan se odločimo, da malo zamenjamo smučišče in tako se odpeljemo do Forni di Sopra. Parkiramo na povsem praznem parkirišču in se sprehodimo skozi vas do drsališča. Prav veliko življenja ni bilo videti, zato smo se vrnili v AD.
Ponoči se je pripeljalo še nekaj ADjev, med njimi presenetljivo tudi Goran. Vreme tokrat ni najlepše, vendar se vseeno takoj spravimo na smuče. Tereni so meni zelo všeč, za Brina pa so kar malo prezahtevni. Žal je naprav malo in se hitro naveličaš drgniti iste proge, še posebno ker gužve ni bilo. Po kosilu se s prirejenim ratrakom zapeljemo na »otroško« smučišče, kjer je na svoj račun prišel tudi Brin. No, tudi nam ni bilo hudega. Po končanem smučanju sta se otroka veselila še vožnje z ratrakom, ki nas je pripeljal nazaj na parkirišče. Tri dni smučanja skupaj, je za nas kar dovolj, tako da smo samo še pospravili in se odpeljali domov.
Vreme smo imeli super, gneče nikjer, tako da so počitnice dobro uspele.