Tako se zvečer odpeljemo do Kranjske gore, kjer povečerjamo in otroka spravimo spat. Počasi se prestavimo do Višarij, kjer midva z Alenko izdatno sprehodiva Luno. Kmalu se nam pridružijo še Gumpijevi. Po nekaj kozarčkih se odpravimo spat. Žal, nama z rahlim spancem, noč kvarijo nočni smučarji, ki se počasi odpravljajo domov, apres ski je bil živ do 2 ure zjutraj. Kmalu po tem, pa naju zbudi še Patricija, ki joka zaradi bolečin v ušesu. Dober začetek vikenda!
Zjutraj nas pričaka sonce in vse je videti, da idealen smučarki dan. Patricija je bolje, vendar smučala danes ne bo. Na srečo punci pri Juretu smučata izmenično, tako da bo imela v ADju vsaj družbo.
Mi trije pa se zapodimo na proge.
Ker je proga na Višarjih za Brina kar malo pretežka, se premaknemo proti Trbižu. 
Razmere niso naklonjenemu našemu mlademu smučarju: kupi, led, gneča na progah, kar strme proge, skratka po 3 urah se vrnemo k ADju. Jaz, medtem ko Alenka kuha, naredim še nekaj voženj. Kupi so kar zajetni in smučanje po grbinah mojim batkom ni ravno balzam. Po kosilu se tako vsi raje odpravimo na sprehod po idilični vasici. 
Zvečer se prestavimo na Tromejo. Tukaj vladata tišina in mir in po nekaj šalcah kuhana vina sledi tudi mirnejši spanec.Zjutraj smo zgodnji in tokrat je z nami tudi Patricija. Proge so seveda lažje in temu primerno uživa tudi Brin. Celo dopoldne drgne oboje krožničke.
Za popestritev gremo vmes kdaj še na sidro. Popoldan se na smučišče vrneva sama z Brinom. Alenka in Patricija pa delata matematične naloge. Brin se nauči sam vzeti krožniček, neuspešno se poizkusi v vožnji po celcu in končno odpelje skoraj celo progo do dna za menoj, brez trme, da bo vozil po svoje.Vikend se je tako počasi končal. Dejstvo je, da je smučanje že povsem spomladansko in s tem za Brina kar težko. Treba bi bilo iti višje, vendar so tam tudi proge večinoma težje. Upam, da ni bilo to naše zadnje sezonsko smučanje.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar