Kope 14.02.2009 - 15.02.2009

Končno je bil pred nami vikend, za katerega smo imeli plan nekam oditi. Ko sem v petek popoldan prišel domov je bilo pakiranje že v teku, jaz sem prestavil AD in prižgal pečko, ki je sicer začela delati, vendar je takoj ugasnila. Vajo sem ponavljal in ponavljal, vendar brez uspeha. Ker je AD 1 mesec stal, sem pomislil, da je mogoče v sami peči kakšna smet in sem se lotil razstavljanja. Podrl sem vse do prafaktorjev in očistil. Sestavil sem nazaj in preveril: brez uspeha. Ura je bila že 23, zato sem obupal. V soboto zjutraj sem peljal Luno na sprehod, medtem pa je Alenka ponovno poskusila prižgati peč in tokrat je delala… Na hitro smo zmetali notri še vse manjkajoče in se odpeljali Kopam naproti.
Ker smo bili pozni, smo ob prihodu naleteli na gnečo in posledično nismo imeli kje parkirati. Končno mi je AD uspelo stisniti nekam ob rob ceste, daleč od smučišča. Tako smo si najprej skuhali kosilo, pojedli in ravno ko smo se odpravili na sprehod, do nas pride Jurij z druščino. Skupaj gremo do njihovih ADjev in od debati, borovničkah, kuhanim vinom,… čas hitro mineva. Medtem mi je uspelo AD spraviti gor in ob 17h smo že v savnah. Slabe tri urice se grejemo in uživamo. Po večerji se ta stari dobimo v Jurijevem ADju in se bolje spoznamo z aurelius in renči.
Zjutraj smo kar pohiteli in ob 9h smo bili vsi že na smučkah. Res, da je bilo malo mraz in rahlo je pihalo, vendar tereni so za družinsko smučanje krasni. Škoda je, da se malo več ne vlaga v naprave… Alenka in otroka gredo malo po 11, skuhat kosilo, jaz pa na hitro cele Kope presmučam še 1 krat. Po kosilu pa gremo zopet vsi na teren. Brin se končno odloči, da se na otroških vlečnicah pelje sam. Počasi nas mraz in utrujenost prepričata, da je za danes dovolj in tako se vrnemo k ADjem. Ostali so vsi že v odhajanju, tako da se tudi mi kar hitro odločimo za odhod. Ko poskušam vžgati AD, se ne zgodi nič. Štarter ostane nem. Pomislim, da je slab akumulator, zato pokličem Jurija, ki se dobrosrčno vrne nazaj. Poveževa akumulatorja, poskusim vžgati in zopet nič. Matr, kaj je narobe?!. Odločiva se, da bo Jurij AD potegnil do klanca in bom poskusil avto vžgati po klancu navzdol. Ker me ne more privezati, brez da bi AD odmaknil od snega moram kolesa maksimalno obrniti. Spotoma še 1 x poskusim vžgati in glej ga zlomka, tokrat uspe. Nimam ideje, kje je bil razlog, važno je, da smo potem brez problemov prišli domov.
Vikend je bil čisto v redu, samo z ADjem se dogajajo neke misteriozne zadeve, ki mi dajo misliti…