Da bi mene za dopust spravil v hotel, v Egipt, all inclusive, ni ravno najverjetneje. Pa se je zgodilo. Razlogov je več, pa naj ostanejo malo skriti. Šla sva sama brez otrok.Taka potovanja se začnejo s transferjem do letališča. Najin je bil enostaven saj smo leteli iz Brnika. Patricija se je javila, da pride iz Kopra in naju zapelje do tja. Seveda je imela agendo, in sicer da bo en teden imela avto. Že na check inu se začnejo zgodbice, saj naju ne morejo posesti skupaj, ker je letalo menda povsem polno... začne se ena izmed manter dopusta. Čakanje! Med poletom spoznam dva Štajerca, očeta in sina, ki sta pač tipična štajerska deda in takrat seveda nisem vedel, da je bil to eden izmed ključnih trenutkov, kako sva dopust preživela. Prihod na letališču nam je takoj postregel z noro zbirokraciranim in kao varnostnimi postopki. To, da sva iskala kemični svinčnik kot nora je bil samo dodatek. Seveda je bilo vse podrejeno čakanju: slikanje, scan obeh rok, prvi pregled prtljage, 2. pregled prtljage in čakanje v ledenico ohlajenem avtobusu, da vsi opravijo postopke. So nas pa predstavniki agencije ETI res skrbno usmerjali. Tudi v hotelu so za nas pripravili večerjo, kljub temu, da smo na lokacijo prispeli okoli pol druge ure zjutraj. Prvo spoznavanje s sobo je bilo kar, kako naj napišem "streznitveno". Še danes ne vem kaj nama je bilo, da sva takoj odreagirala, ker ni deloval kotliček v kopalnici. Sredi noči so mirno poslali mojstra, ki je podrl celo kopalnico ...
... in seveda posledično midva nisva spala, kaj pa vem, do četrte ure zjutraj.
Po zelo kratki noči in zajtrku (o prehranjevanju več v nadaljevanju) zahtevava novo sobo, ki nama jo kar takoj odobrijo in ker hitiva na sestanek z vodičko v naglici v stari sobi pozabim Alenkino super truper brisačo. Nova soba je sicer postavitveno identična, vendar skoraj vse deluje (razen klime, ki sicer deluje, vendar samo na eni, max stopnji) in pogled imava na glavni bazen.
Vodička nam natrese nekaj bučk, kot se izkaže kasneje, vseeno nama uspe prodati celodnevni izlet s katamaranom + šnorklanje v nacionalnem parku Raz Mohamed.
Sledi prvi skok v morje. No, skoraj, najprej se seznaniva z logistiko iskanja ležalnika, saj prostora, da bi samo odložil brisačo in skočil v vodo ni. Dostop v vodo je mogoč samo preko pantonskega pomola, saj korale segajo do obale in to je seveda tisto kar naju navduši. Barvitost in živost morja je bistvo izbora dopustniške lokacije.
Na plaži se nama pridružita Štajerca in hitro osvojimo all inclusive ponudbo z alkoholnimi pijačami in izmenično hodimo do šanka in prinašamo na plažo. Ker smo dobro začeli..., se za zvečer dogovorimo, da gremo v "mesto", ki je na peš distanci. Soho je pravzaprav trgovsko restavracijski center, ki je pod strogim nadzorom in na vstopu nas in vse kar imamo s sabo, pregledajo. Malo sprehoda ...
... in že sedimo na pijači in Alenkina divja narava pride na plan :-). Ker vidi, da vsi okoli nas kadijo izredno dišeče šiše, želi to preskusiti tudi sama. Noro uživa.
Naslednji dnevi so si sicer kar podobni, Egipčani na plaži ponujajo masaže, večerje, izlete, potope... ni da ni. So pa obvladljivo vsiljivi.
Štajerca sta uspela povezati vse zabave željne Slovence in tako se nas kar pestra družba srečuje v bazenu, zvečer v baru, Sohu, skupaj gremo tudi na večerni izlet v Sharm old market, ki je poznan po izredni izbiri trgovinic in pa seveda tudi po lepi mošeji.
Žal je Alenko ujel prehlad, ker sva ponoči zaspala pri klimi na full. Kar malo v strahu, zaradi prehlada, pričakujeva izlet, ki sva ga bukirala na plaži: z ladico na dva potopa + šnorkljanje. Izlet se izkaže za top potezo, saj v mali zasedbi turistov in izredno simpatično ekipo ladje in inštruktorjev tudi jaz doživim podmorski svet z bombo na hrbtu.
Alenka tako ali tako uživa na polno.
2. potop izvedeva skupaj z inštruktorjem in zelo romantično je, ko se "morava" pod vodo držati za roke... Cel izlet je bil top in bo ostal kot highlight obiska Egipta, tudi preprosta vendar zelo okusna hrana, je bila presežek.
Po tem izletu je bil tisti, mnogo dražji in kao "top of the top" izletov, samo razočaranje. Gužva na ladji, posledično inštruktorji živčni in so nas na šnorklanju naganjali kot ovce.
Poleg tega smo imeli še smolo z vidljivostjo v vodi, ker je bila zaradi valovitosti zelo slaba. Še kosilo, ki naj bi bilo za 5* je bilo v znamenju čakanja in gnetenja v premajhni jedilnici. Smo pa dobili 3 škampe, kar pa tudi šteje... :-)
Nekaj dni pred koncem se jaz uspem "zastrupiti" in tako spoznam vse prednosti WCja, ki ima tudi funkcijo bideja. Zaradi tega izpustiva en družaben večer ...
Prehranjevanje si zasluži svoj odstavek.
V bistvu smo vsi jamrali, da je hrana zanič, stalno enaka ..., ampak po resnem razmisleku, sem mnenja, da temu sploh ni bilo tako. Problem je v nas ljudeh. Pač neandertalci! Ko vidiš kupe hrane se zapodiš v vrsto in nalagaš, nalagaš na krožnik vse možno, seveda tudi tisto kar ne paše skupaj. In potem si predstavljajte, da morajo nahraniti, kaj pa vem, 2.000 ljudi v dveh urah. Kakorkoli sem želel to preseči mi ni ratalo, ker je bila stalno in povsod gužva. V sklopu sta bili tudi italijanska in kitajska restavracija, za katere pa si prostor moral rezervirati. Postopek je bil tak, da si moral ob10h stati v vrsti, in če si bil dovolj zgoden, si dobil prostor naslednji večer. 1 x mi je celo uspelo, da smo dobili prostor v kitajski. Ker je to postrežna restavracija, sem imel vsaj 1 x občutek, da jemo kot ljudje.
Seveda tudi odhod domov postreže z obilico čakanja. Že kar dobro strenirani, nekako nimamo več težav. Na letalu celo sediva skupaj.
Ker tole pišem en mesec kasneje, so zaključki verjetno že malo drugačni. Kakorkoli, rdeče morje je lepo in to se splača raziskati. V sezoni v nobenem primeru ne bi več šel v kakšen all inclusive hotel, pa četudi ima 4+* (kar je najin imel). Po zaslugi družbe je čas minil hitro in veliko smo se nasmejali in zabavali. Pri izbiri enega izleta sva imela srečo in že zato nama bo ta dopust definitivno ostal v lepem spominu.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar