Po dolgem, dolgem času sva se ponovno dogovorila s starimi avtodomarskimi prijatelji, da se dobimo. Roman je tako organiziral srečanje na svojem domačem terenu - Iškem Morostu.
Midva sva bila v petek povabljena na praznovanje Mašinega rojstnega dneva, in sicer na Odprto kuhno. Ker smo začeli že zelo zgodaj in ni bilo veliko alkohola sva bila tudi doma že precej zgodaj. Avotodom je bil pripravljen in Brin se je ravno odpravlja spat vanj, zato ni bilo razloga, da ne bi kar takoj krenili na pot. Patricija se je odločila, da bo ostala doma, delala za šolo in pazila na Piko. Malo pred polnočjo smo tako prispeli na parkirišče pred Iškim Vintgarjem.
Zjutraj smo kar zgodaj zjutraj v prelepem vremenu krenili na kolesarko turo po barju.
Pot nas je vodila po mnogih znamenitostih in ogledali smo si celo multimedijsko predstavitev.
Okoli 50 km sicer zanimive in ravninske proge je utrudilo, če že ne noge, pa vsaj nekatere riti. Zato so bile na koncu medalje zaslužene.
Popoldan je bil namenjen gurmanstvu. Za predjed rebrca, za ostale hode pa je Sandi briljiral na žaru in pekel bifteke, ribe, čevapčiče, zrezke...
Tudi kakšna sladica se je našla, saj imajo v nekaj dnevih kar trije kerlci rojstni dan (Riki, Jurij in Sandi).
Ob ognju smo debatirali in degustirali še tekoče substance pozno v noč...
Gospodov dan smo si vzeli bolj na počasi. Sprehod ob Iški se je sicer prelevil bolj v terensko hojo po deblih, skalah, stezicah, vendar ni bilo preveč dolg.
Po povratku smo se ponovno mastili z liptaverjem, pa pečeno polento s sirom in pršutom in odličnim bogračem (kuhar Riko).
Popoldan pa smo poležavali na zelo vročem soncu. Brin se je celo kopal v ledeni vodi Iške. Brrr, jaz sem komaj uspel bresti do kolen.
Zanimiv je bil komentar Brina, ko smo se pripeljali do Žiganje vasi, češ koliko se je spremenilo v vasi, ker nas toliko časa ni bilo. In to pravzaprav definira, kaj človek čuti, ko je od doma in vsakodnevnih obveznosti odsoten 2 dni. Cel mali dopust...
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar