Zjutraj se celo odpravimo v dokaj normalnem času in običajne otroške sitnobe skoraj ni. Na parkirišču je kljub temu že nekaj avtobusov in veliko osebnih avtov. Še Hrvati so napadli naše hribe... Nam uspe parkirati pri zaprtem kmečkem turizmu in odločitev, da gremo po zimski poti se izkaže za odlično, saj hodimo praktično sami.
Zato pa je pri koči za naše pojme gneča. Ostali se okrepčajo,
jaz pa na hitro odvijugam, med procesijo ljudi, na vrh. Ko se vrnem se začne oblačiti in se zato kar odpravimo.
Ker gor grede nismo videli narcis, gremo nazaj po klasični poti. Tudi tu jih skoraj ni več, opazimo jih le v daljavi proti Mali Golici in Javorniškem rovtu. Zato pa srečamo stotine ljudi. Dilema je ali je res treba pozdraviti vse?! Pot nam malo "popestri" Pika, ki se vrže v najbolj blatno lužo na poti in nas tako uspe skregati, češ kdo bi jo moral paziti in kdo jo bo sedaj očistil. Najdemo potok, jo očistimo in nevihta mine. Ko se z avtom spustimo v Jesenice, nas že ujamejo prve dežne kaplje.
jaz pa na hitro odvijugam, med procesijo ljudi, na vrh. Ko se vrnem se začne oblačiti in se zato kar odpravimo.
Ker gor grede nismo videli narcis, gremo nazaj po klasični poti. Tudi tu jih skoraj ni več, opazimo jih le v daljavi proti Mali Golici in Javorniškem rovtu. Zato pa srečamo stotine ljudi. Dilema je ali je res treba pozdraviti vse?! Pot nam malo "popestri" Pika, ki se vrže v najbolj blatno lužo na poti in nas tako uspe skregati, češ kdo bi jo moral paziti in kdo jo bo sedaj očistil. Najdemo potok, jo očistimo in nevihta mine. Ko se z avtom spustimo v Jesenice, nas že ujamejo prve dežne kaplje.
Izlet ni bil nič posebnega, vendar vseeno eden redkih skupnih!
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar