Forumaški pozdrav dolgi topli jeseni - Podgorje 12.10.2013 - 13.10.2013

Odhodi od doma z avtodomom, so v zadnjem času izredno redki. Če pa se že kam odpeljemo, nas k temu vzpodbudi kakšno povabilo. Tokrat se je napovedala forumaška žurka in nekaj časa je bila celo lepa vremenska napoved, ki se je žal na koncu pokvarila in ponovno smo cagali. K temu je pripomoglo še vabilo Maše na otvoritveno žurko v petek zvečer. Da presekamo neodločnost se odločimo, da gremo na vse po vrsti in to direkt.

Vir: internet

Res se v petek zvečer zbašemo v AD in se odpeljemo v Radomlje. Otroka počakata na parkirišču, midva pa se druživa. In to kar uspešno, tako da zaključimo tam okoli 2. ure zjutraj. Ker se jaz rad zbujam na želeni destinaciji, se odločim, da se odpeljemo v Podgorje in to tudi storimo. Prihod na cilj je tako zelo pozen in na prizorišču so samo še sledi hude žurke, ki se ponavadi odvije 1. večer. No ja, vsaj mačka ne bom imel...
Žal se dan začne z dežjem in tako se izkaže, da je bila napoved celo optimistična. Dan tako mine v postopanju pod dežniki in dolgimi debatami. K sreči pozno popoldan dež preneha in hipno se odločimo, da družno napademo Slavnik. In to kar po vseh poteh, ki jih najdemo. V koči se malo pogrejemo, okrepčamo

in ravno ko se razjasni smo že nazaj pri kamperjih. Nekaj se nas v nogometu spopade z našim mladimi upi, tako da pokurimo še tistih nekaj preveč zaužitih kalorij. Večer mine ob ognju, žaru, pijači,... žurka, vendar v bolj nežni varianti.
Za nedeljo smo vsi pričakovali lepo vreme in planirali pohode, kolesarjenje,... In res se prebudimo v sončno jutro, vendar oblaki hitro prekrijejo nebo. Nekaj se jih odloči za kolesarjenje na Slavnik, veliko se jih odpelje proti morju, mi in Magogoti pa za družinsko kolesarko turo.

Kmalu po štartu nas celo napere in ker poti ne poznamo, ker je pregrob makadam, ker se otrokom ne da, hitro pristanemo nazaj v Podgorju. Seveda se takrat, nam kar malo v posmeh, spet razjasni.
Mi na hitro pojemo in se odpeljemo proti domu, ker imam jaz še pogrebno obveznost.
Celo pot lahko opazujem prekrasno vreme in jesenske barve, kar smo pravzaprav pogrešali cel konec tedna. To ni bil ravno vikend, ki bi mi dolgo ostal v spominu, vseeno pa je hitro minil in sem danes ugovotil, da nisem niti1 x pomislil na službo ali na to, kaj vse moram doma še postoriti. To pa je tudi nekaj!