V soboto zjutraj pa turoba, na kamerah potencialnih smučišč je vreme slabo in tako odložimo odločitev do večera. Ko smo do popoldneva že vsi naveličani in sitni, se na hitro odločiva da gremo. Najbolje kaže Katschbergu. Po poti nas že preseneti sonce, ki daje upanje. Ko prispemo, smo vsi začudeni, ker nismo navajeni, da je ob 19h na smučišču še svetlo.
Sicer je hladno in celo rahlo naletava sneg, pomlad nakazuje samo blato na parkirišču.
Sprehod hitro zaključimo...
V glavi sem imel, za zaključek sezone, smučanje po lužah, sonček, stoli, pivo, toplo...
Zjutraj ni nič od tega. Krepak minus, vse zmrznjeno in trdo, kompletna zimska oprava s podkapami, veter, sonce samo tu in tam...
Ko se spustimo po progah, hitro ugotovimo, da je snega več, kot kadarkoli do sedaj, ko smo smučali na tem smučišču.
Kamenja ni nikjer in v dokaz temu je tudi to, da so delovale vse naprave in odprte so bile čisto vse proge. In to na zadnji smučarski dan v sezoni, pomladnega sedmega aprila.
V takih razmerah smučanje ni bilo ravno užitek in popoldan sva vztrajala samo še midva z Brinom. Južni sneg smo "našli" samo v dolini proti St. Margarethi.
No ja, ni bilo ravno tako kot sem si predstavljal, bili pa smo na zraku in ni nam bilo dolgčas. Mogoče pa vseeno še skočimo do Molltala...
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar