Tura po smučiščih in prelazih - Dolomiti 04.02.2011 - 08.02.2011

Tradicija je zato, da se jo drži in midva sva se potrudila, da je temu tako. Vsak kulturni praznik naj bi si vzela čas za sebe in šla sama smučat.
Po vseh petkovih obveznostih se odpraviva proti Dolomitom, na Hrušici obvezno tankanje in pozdrav forumašem in naprej brez postanka do Dobbiaca, kjer zavijeva do najinega prvega cilja, parkirišče pod prelazom Passo Tre Croci (1809m). Parkirišče je mirno in je izhodišče za V smučišča Cortine d'ampezzo.
Zjutraj se zapodiva na prazna s soncem obsijana smučišča,
z lepimi kulisami.
Ko presmučava vse na V strani se z gondolo zapeljeva v mesto in z avtobusom na drugo stran. Tukaj se pozna, da je sonce bolj direktno in temperatura doseže celo 12 stopinj. Zato so razmere že kar pomladanske in ne najboljšim razmeram pripomore še precej velika gneča. Vseeno se kar dobro spoznava s smučišči in pod črto nama je Cortina všeč.
Zvečer sledi premik in na vrsti je nov prelaz Passo di Falzarego (2105m)
in cilj v Corvari na znanem ovinku. Forumašev in ADjev polno in sledi večer v Novakovem, kjer Jurij prezentira zimski izlet v Skandinavijo.
Zjutraj sonce
in noro zgodnji odhod na tako imenovano Grande Guerro
Pot vodi nekako tako: iz Corvare do Arrabe, naprej do Ciapele, pa skok na Marmolado, pa z busom do Allegheja, iz tam na smučišča Chivette, pa spust do Pescula iz z busom do Passo Giau,
smučanje po smučišču Cinque torri,
preko Passo Falzarego in Lagazuoia do San Cassiana,
preko smučišč Alta Badia do začetka. Meni zaradi panoramskih poti zelo zanimiva tura, Alenki pa ne preveč všečna zaradi veliko transferjev...
Po planu sva se sicer želela prestaviti v Ortisei in presmučati Alpe di Siusi, vendar so naju forumaši prepričali, da ni OK. Zato se odločiva za Passo San Pellegrino (1918m). Pot naju tako vodi čez Passo Pordoi (2239m) in mimo lepega Canazeia do cilja. Mirno in prijetne mestece, ki se je izkazalo kot dobra odločitev.
Lepi tereni, super proge, nič gneče,
lepi razgledi
in žal malo pretoplo, tako da je sneg na prisojnih legah spustil. Kljub temu, da zaključiva malo prej, presmučava največ km v teh dneh. Ker na vsak način želiva v savne v Ortiseiu, ki sem jih ogledal že prej, se preko Passo Sella (2244m ) odpeljeva tja.
Mesto je totalno neprijazno za kemperje in ne uspeva parkirani niti približno blizu le njih. Poleg tega se izkaže, da tudi prespati tam v bližini ni možno. Še dobro, da so naju odvrnili od te ideje.
Ker sem Alenki savne nekako obljubil, skoraj dobesedno letiva mimo Brixena in Brunica proti San Candidu in Aquafunu. Prideva še ravno zadnji čas, da si privoščiva 2,5 uri sprostitve.
Kljub temu, da bi lahko prespala kar tam, se vseeno odpeljeva proti Sextenu, kjer ne najdeva primernega mesta za spanje in se ustaviva pod gondolo v Moosu. Prazno in res mirno.
Nasmučala sva se že, zato je res škoda ne izkoristiti dneva in to narediva z izdatnim pohodom. Začneva na 1440m
in greva najprej do lepega velikega kampa pod Passo Monte croce (1640m),pot nadaljujeva do prelaza
in se odločiva, da zakroživa preko vrha smučišča Prati di Croda Rossa (2000m)
Spustiva se kar ob robu smučišča in tako poskrbiva za malo adrenalina. Za pot sva potrebovala skoraj 4 uri in na ta način zaključila najin prost vikend. Sledila je le še rutinirana pot domov.
Še dobro, da se lahko človek, v vsakodnevni rutini, spomni na take trenutke...