Peroj 27.08.2010 - 30.08.2010

Letos se kriza (ekonomska in idejna) pozna tudi pri nas. Ker sem imel za konec počitnic v planu še podaljšan vikend, smo to lahko, iz gornjih razlogov, realizirali samo v Peroju.
Alenkina želja je bila, da s seboj vzamemo babi in tako sem jo v petek, na poti iz službe, pobral v Kranju. Hitro smo spakirali in se odpeljali. Na poti smo imeli gnečo, vendar smo na cilj prispeli še dovolj zgodaj, da smo lahko zakurili ogenj, kar si je Brin že dolgo želel. Komarji so nam tudi tokrat kratili spanec, vendar nas je zjutraj lepo vreme takoj vrnilo v boljše razpoloženje.
Morje je bilo toplo in tako smo lahko uživali na plaži. Kosilo smo pekli na klasičnem žaru in dan je malo pokvaril le popoldanski dež. Večer smo tako preživeli pri kartah in glasbi. Smo pa zato ponoči imeli mir pred komarji.
V nedeljo dopoldan smo se z Alenko in Brinom odpravili s kolesi do Fažane, kjer nas je presenetila turistična gneča in ne preveč dober sladoled. Na poti nazaj smo pozdravili še nekaj CCSovcev, ki so imeli zbor v Pineti. Po kosilu sva se z Alenko odpravila še na eno kolesarsko turo in sicer po cesti do Bal, nazaj pa po makedamski kolesarski poti. Žal je bil to bolj kamnolom, kot pot in tako je Alenki počila guma. Ker sva se nahajala na sredi divjine, sva zamenjala kolesi in pot nadaljevala malo peš, malo jaz v teku, Alenka na kolesu. Ko sva prispela do Barbarige, sem se odločil, da bom do parcele kar tekel ob kolesu. Matr, sem star :-(. Moči mi je ostalo ravno toliko, da sem pripešačil do odlične pizze, ki jo je častila babi.
Ponedeljek je bil turoben in oblačen, samo čakali smo, kdaj se bo ulilo. In se je. Čeprav je bila napoved za torek boljša, smo vseeno spakirali in se po kosilu odpeljali proti domu. Uf, kakšna gužva je bila.
Tudi tokrat nam ni uspelo narediti niti ene fotografije. Pojma nimam kaj je razlog.