Ne glede na bolj slabo vremensko napoved se odločimo, da gremo smučat, malo tudi zato, ker moramo po tablete za Luno v Borovlje.
Na pot krenemo okoli šestih, najprej po nafto in vinjeto in čez Ljubelj, kjer že vidimo kakšno snežinko. V Borovljah hitro opravimo in gas proti cilju. Kot se nam dogaja že nekaj let, vsakič ko gremo na Obertauren, kmalu po Katschberg tunelu začne snežiti. Tokrat imamo na AD nove zimske guma in se ne ustrašim, ampak bolj ko se bližamo vrhu, bolj sem v dvomih. No tokrat nam uspe brez verig. V kraju pa vlada prava zimska pravljica, svež sneg, lučke,… Parkiramo se poleg še 2 AD na parkirišče pri gondoli. Z Alenko po pravem snežnem metežu sprehodiva Luno in se hitro skrijeva v toplo zavetje kamperja in kovtrov.
Ob pol petih nas zbudijo freze, ki čistijo parkirišče, ki prav uživajo ob tesnih mimovozih. Malo še poležimo, potem pa jaz sprehodim Luno, snega je padlo kakšnih 10-15 cm, vse skupaj nič, vtis na terenu pa je kot, da nas je zamedlo: vse hiti, pluži, pripravlja,.. Medtem se pripeljeta še Gumpi in Scenic.
Naši se odločijo, da v takem vremenu ne bodo smučali in se raje odpravijo na sprehod. 
Jaz vseeno grem, vendar nekega užitka ni. Do kosila se že kar namatram, saj so razmere težke, kupi snega, slaba vidljivost, gneča,… 
Po kosilu se Brin ojunači in odpeljeva nekaj voženj. Ne gre mu najbolje, kar pa sploh ni čudno. Dneva je vseeno hitro konec in midva z Alenko, si pred odhodom v St.Margaretho, še pod včerajšnjim vtisom, zaželiva večernega sprehoda po osvetljenem mestu. 
Kar mraz je bilo, tako da smo se kar hitro vrnili in se spustili na novo lokacijo.
Zvečer smo imeli malo animacije
in mirno spanje.
V jutro sta naju prebudila otroka, ki sta zlezla k nama v alkoven. Klub temu, da vreme ni ravno obetalo, smo šli vsi skupaj smučat . Z novo gondolo smo se povzpeli na vrh in se spustili v Katschberg. Meni so bila smučišča zelo všeč in tudi smučanje je bilo boljše, res pa da kar kronično primanjkuje snega.
Ko je začelo močneje snežiti, smo se začeli vračati proti ADju. Brinu je že zmanjkovalo energije in proga je bila zanj kar pretežka. Z malo pretresi smo vseeno uspeli. Jaz sem še odpeljal nekaj fur in ko sem se vrnil me je že čakalo kosilo. Sledilo je še pospravljanje in odhod domov.Smučali sicer smo, ne vem pa če je bilo to ravno to. Sedaj čakamo še na sonce…
Na pot krenemo okoli šestih, najprej po nafto in vinjeto in čez Ljubelj, kjer že vidimo kakšno snežinko. V Borovljah hitro opravimo in gas proti cilju. Kot se nam dogaja že nekaj let, vsakič ko gremo na Obertauren, kmalu po Katschberg tunelu začne snežiti. Tokrat imamo na AD nove zimske guma in se ne ustrašim, ampak bolj ko se bližamo vrhu, bolj sem v dvomih. No tokrat nam uspe brez verig. V kraju pa vlada prava zimska pravljica, svež sneg, lučke,… Parkiramo se poleg še 2 AD na parkirišče pri gondoli. Z Alenko po pravem snežnem metežu sprehodiva Luno in se hitro skrijeva v toplo zavetje kamperja in kovtrov.
Ob pol petih nas zbudijo freze, ki čistijo parkirišče, ki prav uživajo ob tesnih mimovozih. Malo še poležimo, potem pa jaz sprehodim Luno, snega je padlo kakšnih 10-15 cm, vse skupaj nič, vtis na terenu pa je kot, da nas je zamedlo: vse hiti, pluži, pripravlja,.. Medtem se pripeljeta še Gumpi in Scenic.
Naši se odločijo, da v takem vremenu ne bodo smučali in se raje odpravijo na sprehod. Jaz vseeno grem, vendar nekega užitka ni. Do kosila se že kar namatram, saj so razmere težke, kupi snega, slaba vidljivost, gneča,… Po kosilu se Brin ojunači in odpeljeva nekaj voženj. Ne gre mu najbolje, kar pa sploh ni čudno. Dneva je vseeno hitro konec in midva z Alenko, si pred odhodom v St.Margaretho, še pod včerajšnjim vtisom, zaželiva večernega sprehoda po osvetljenem mestu. Kar mraz je bilo, tako da smo se kar hitro vrnili in se spustili na novo lokacijo.Zvečer smo imeli malo animacije
in mirno spanje.V jutro sta naju prebudila otroka, ki sta zlezla k nama v alkoven. Klub temu, da vreme ni ravno obetalo, smo šli vsi skupaj smučat . Z novo gondolo smo se povzpeli na vrh in se spustili v Katschberg. Meni so bila smučišča zelo všeč in tudi smučanje je bilo boljše, res pa da kar kronično primanjkuje snega.
Ko je začelo močneje snežiti, smo se začeli vračati proti ADju. Brinu je že zmanjkovalo energije in proga je bila zanj kar pretežka. Z malo pretresi smo vseeno uspeli. Jaz sem še odpeljal nekaj fur in ko sem se vrnil me je že čakalo kosilo. Sledilo je še pospravljanje in odhod domov.Smučali sicer smo, ne vem pa če je bilo to ravno to. Sedaj čakamo še na sonce…
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar