Nakup novega avtodoma 29.03.2009 - 30.03.2009

Tako kot sem zapisal v prejšnji objavi, brez AD nismo bili tisti pravi in iz tega je sledilo, da smo se zapodili v iskanje drugega. Cel teden smo prebirali vse možne oglase in na koncu se je izkazalo, da prav veliko izbire nimamo: denar v žep in na pot.
No čisto tako ni bilo, ker mi je Jurij dogovoril dva ogleda v Nemčiji. Poleg tega se je javil za šoferja, pogajalca, prevajalca, strokovnjaka,... Pod črto: brez njega na pot ne bi niti šel.
V nedeljo dopoldne sta skupaj s Petro prišla k nam in po kratkem pozdravu sva midva krenila na pot. Petra pa je ostala pri nas in delala družbo Alenki.
Na poti ni bilo prav veliko posebnosti: predebatirala sva vse okoli foruma, avtodomov, njegovega novega avta, ženah...
Ker sva se peljala mimo enega posrednika z ADji, sva se ustavila še pri njih in si ogledala Dethleffsa D5881, ki se je v naravi izkazal z dobro izrabo prostora, materialov, le rešitev tuša v kopalnici ne prepriča. Žal niso imeli nobenega v mojem cenovnem razredu.
Pot sva nadaljevala in kot bi mignil sva naredila cca 600 km in prišla v Ludwigsburg, kjer sva si ogledala Challenger Genesis 43. Žal naju je razočaralo kar nekaj stvari: materiali, zanemarjenost, dejstvo, da se o ceni niso želeli pogajati,..
Preostalo nama ni drugega, kot da se zapeljeva do Hamminkelna, kjer se je nahajal moj favorit Bürstner A 573 Active. Malo se nama je že poznala utrujenost in na koncu se nama je pot že zelo vlekla. Na cilj sva prispela že v temi in tudi ogled ADja ni bil več možen. Zato sva poiskala prenočišče in si privoščila pivo.
Zjutraj sva zgodaj vstala, pozajtrkovala in se čudila jutranji slani in mrazu.

Tokrat je bila ograja k prodajalcu že odprta in takoj sva se lotila ogleda. Po telefonskem klicu je hitro prispel tudi lastnik in AD smo temeljito pregledali, se testno peljali, malo "popravili" ceno in si udarili v roke. Sledilo je še uradniško delo in urejanje vseh papirjev, primo predaja vozila z demonstracijo delovanja. Nekako ob 14h sva bila sita, v vozilih sva imela polno nafte in čakalo naju je dobrih 1000 km do doma...

Vožnja kot vožnja po nemških avtocestah, gneča, hitrost, pozornost, napetost,... Zelo hiter tempo sva uspela držati dobrih 5 ur, ko je AD postal žejen. Uspela sva narediti dobrih 500km. Naprej nama ni šlo več tako tekoče. Zase lahko rečem, da se mi je utrujenost stopnjevala z nočjo, ki je prihajala. Počasi so se mi začele poznati neprespane noči. Ponagajal mi je še kazalec za temperaturo, ki je malo delal in malo ne in mi je jemal nekaj koncentacije. Glasna glasba me je držala pokonci do karavanškega predora, kjer sva morala malo počakati in tako sva se lahko nadihala svežega mrzlega zraka. Na Hrušici sva še dolila nekaj nafte in dom je tako postajal vse bližji. Malo po 2. uri sva zapeljala na naše dvorišče, kjer sta naju vsi že nestrpno pričakovali. Le Brin je spal.

Sledil je še kratek ogled, malo debate... Jurij in Petra sva na vsak način hotela domov in res sta se odpeljala. Zase lahko rečem, da tega ne bi več zmogel in res sem samo še padel v posteljo. Jurij, vsaka čast in hvala za vse!

Slike in opis naše nove pridobitve