V petek popoldan sva tako z Alenko napolnila AD in imela kar nekaj težav, ker sva še navajena na omare in box starega. Med tem sta se otroka okoli vozila s kolesi in skiroji in glej ga zlomka, Brinu se uspe zaleteti v AD in razbiti zadnjo luč. Uuuu je bilo jeze!!!!
Vseeno smo kmalu krenili na pot in v Izolo prispeli hitro in brez problemov. Na parkirišču je bilo presenetljivo veliko forumašev, katerim smo se pridružili in skupaj smo ob debati pričakali dež, ki nas je prepodil v kamperje.
Zjutraj je vreme še kar obetalo, vendar pretiranega sonca ni bilo. Najprej smo šli v CV po nakupih. Nekaj stvari smo dobili, nekaj ne. Potem smo se spravili na kolesa in se odpeljali proti Kopru. Pripeljati smo se uspeli do Žusterne, kjer sta se otroka malo poigrala na igralih, vsi pa smo si privoščili sladoled.
Na poti nazaj je Brinu uspela še ena mojstrovina: s kolesom se je zapletel ob Patricijo in zgrmel med skale in ob tem ostal praktično nepoškodovan. 
Za razliko od njega sva bila midva z Alenko trda od strahu, ob misli, kaj bi se lahko zgodilo. Za piko na i je poskrbel še dež, ki nas je pral preostanek poti do ADja. Tudi popoldan in večer je minil v plohah in vmesno obdobje smo izkoriščali za igro in druženje. 
Vsi smo, glede vremena, veliko upanje polagali na nedeljo. Ko smo se prebudili, nas je na parkirišču pričakala ogromna luža, katero so otroci takoj izrabili za igro. To veselje smo jim pustili, saj naj bi sonce kmalu prižgalo… Saj tudi je, samo ni bila ravno šajba. Ker smo želeli še malo kolesarit smo iskali primerno destinacijo. Zapeljali smo se do Strunjana - gneča, pogledati smo šli v Fieso – isto, tako da smo se na koncu parkirali v Sečovljah, pojedli kosilo in zopet se je ulilo. Z vremenom nismo imeli sreče in preostalo nam ni drugega, kot da se zapeljemo domov.Test je uspel, ugotovila sva, kaj nam manjka, kaj je potrebno popravit, kaj dokupit in nenazadnje smo se vseeno imeli fino
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar