St. Margarethen 15.02.2008 - 17.02.2008

Prejšni vikend sva uživala sama, ta vikend pa sta si tudi otroka želela smučati. Že nakej časa sem planiral, da gremo na St. Margaretho in Katschberg in ker je bila v soboto ugodna še cena smučarskih kart, smo se usmerili tja. Na Hrušici smo tradicionalno tankali, kupili vinjeto, start sprej (nasvet mehanika za primer nevžiga motorja) in »dvignili« karte. Pot nam je že poznana in edina motnja na poti je bila aktivna vaga. Mi smo se, verjetno na srečo, peljali samo skozi. Na parkirišču pod smučiščem je že bil parkiran Gumpec. Skupaj smo popili nekaj teranovega likerja in češnjevega žganja in nato mirno zaspali.

Zjutraj nas je pričakalo hladno jasno jutro in žal napovedan veter. 

V dolini se ni zdelo nič hudega tako, da sva s Patricijo takoj skočila na smučke. Res da je bilo mraz in da je na vrhu pihalo, vendar je bila, za tiste, ki smo odraščali na Krvavcu, to samo malo močnejša »sapica«. Očitno je bila dovolj močna, da Aineck ni delal in tako nisva mogla do Katschberga in da je naš milni mehurček v obliki Patricije obupal. Ko sva prišla v dolino sem zvedel, da je Brin omagal po nekaj spustih in da ima vročino.

Jaz sem naredil še nekaj fur, dokler so bila še rebrca...  Po kosilu sva z Alenko 1 x odsmučala A1, vendar so se razmere poslabšale; veter je na vrhu ojačal, poleg tega pa je spihal sneg in je bila proga vsaj zelo trda, če ne ledena. Alenka se je vrnila v AD, jaz pa sem Patricijo prepričal, da je naredila nekaj voženj na spodnji vlečnici. Nadaljeval sem sam, bolj zaradi rekreacije, kot zaradi užitka.

Po mojem povratku v AD sta otroka kazala povsem drug obraz in sta se hotela dričati po hribu iz umetnega snega. Tukaj pa sta bila neumorna...

Medtem so s smučanjem zaključili tudi Gumpčevi in na njihovo prigovarjanje smo se jim pridružili pri premiku na Tromejo. Tam nas je pričakoval še Scenik16. Po nekaj kozarčkih smo zaspali ob hrupu snežnih topov.

Na jutranjem sprehodu z Luno sem se, ob pogledu na dolgo, enakomerno položno smučišče ob krožničkih, veselil učenja smučanja Brina. Žal se je, ob mojem prihodu nazaj v AD, vse to sesulo. Tokrat je imela vročino Patricija, Brin sicer ne, vendar ni bil nič pravi in tudi smučati se mu ni dalo. Da bi sam drgnil to smučišče?! Ob preigravanju raznih scenarijev je padla odločitev, da gremo domov in tako smo se, v oblaku dima (mraz in naš AD!!!),  odpeljali v »napačno« smer.