Končno nama je uspelo: smučanje v Dolomitih, z ADjem, brez otrok in psa. To mi je šlo po glavi, ko sem vžgal AD in sva z Alenko, v četrtek popoldan, zapeljala proti Corvari. Na cesti proti Radovljici je bila gneča. Na Hrušici sem dolil nafto in potem sva, brez ustavljanja, šibala preko Lienza, Brunica do Corvare. Hitro in gladko. Na forumu sem prabral, kje se parkira in zato sva šla takoj v to smer. Prvo parkirišče je bilo polno, zato pa je bilo na drugem še nekaj prostora. Med drugim sem opazil cvetov AD. Na trkanje odziva ni bilo in kasneje se je izkazalo, da sta bila pri Dragotu, ki ga jaz še nisem poznal. Ponoči se nam je pridružil še Igor.
Zbudili smo se v lepo mrzlo jutro in se seveda takoj zapodili po karte. Midva sva se usmerila proti Gardeni, kjer sta smučala Učo in Tami.
Na žalost to ni bila najboljša izbira, saj je bila tam velika gužva in tudi ta del "zelene" Sella Ronde ni ravno nekaj posebnega.Ta dan se sicer nisva nasmučala, sva pa spoznala ta del Dolomitov. Po smučanju smo pred ADji malo podegustirali žganice. Mraz in lakota sta nas pregnala v AD. Midva sva šla še na krajši sprehod in si v bližnjem hotelu privoščila bombardino.
V soboto zjutraj zopet mraz in lepo vreme. Tokrat sva se odločila, da presmučava smučišča v okolici Canazei.
To pa je bilo nekaj: gužve nič, tereni krasni in sploh in oh… Smučala sva cel dan in ko sva utrujena prispela do AD smo zopet popili kar nekaj žganja in se dogovorili, da se zvečer skupaj sprehodimo do mesta.
Bilo je osvežujoče za telo in duha J. Posledično je bilo tudi spanje dobro.
Nedelja – zadnji dan: zopet mraz in sonce. V bistvu tri dni nismo videli oblaka. Že takoj zjutraj mi je na trumi začela utripati rdeča lučka, česar do sedaj še nisem videl. Izkazalo se je, da sva skoraj brez elektrike. Že tako sem bil slabe volje, ker sem vedel, da bodo težave z vžigom ADje, sedaj pa še tole. S tem se bomo ukvarjali po smučanju. Planirala sva, da bova kupila poldnevno karto, vendar je možno kupiti samo popoldansko. Pa je šlo še nekaj € v zrak. Presmučala sva kar nekaj smučišč v področju Badie in malo pred 12. omagala. V ADju sva hitro pojedla in na veliko srečo uspela uživeti tudi motor, tako da sva okoli 13 h že krenila proti domu. Zaradi predvidenih zastojev na Gorenjki, sva jo ubrala čez Ljubelj. Tudi tokrat sva uspela pot prevoziti v slabih 4 urah in pol.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar