Končno je prišel nov vikend s kar lepo napovedjo, pri nas pa Patricija bolana. Od krompirjevih sploh nikjer še nismo bili, tako da je mene že kar metalo... Doma sem hodil po dnevni in prav potihem predlagal, da bi vseeno šli. Vsi so takoj zagrabili in takoj gremo pripraviti AD. Jaz sem na hitro montiral še kovček in položil izolacijo za posteljo v alkovnu. Vse smo že pripravili, ko vklopim črpalko, ki je ostala nema. Mislim, po vseh vajah s praznenjem vode iz rezervoarja, je očitno v njej ostalo še nekaj vode, ki je zmrznila. Na hitro je demontiram in razstavim, odmrznem in preverim če deluje. Na srečo je in okoli 20h kresnemo čez Ljubelj do Turracher hohe, kjer me preseneti, da ob pol enajstih ni nikjer nikogar. Parkiramo se povsem po občutku in kasneje se izkaže, da smo zadeli »prvo vrsto«.
Zjutraj nas pričaka sonček in ob pogledu na sneg čudežno ozdravi še Patricija, ki se mi pridruži pri smučanju. Med tem Alenka in Brin malo raziskujete in kmalu se na smučke postavi še Brin. Po kosilu hoče Brin še smučati in to na vlečnici, seveda z mojo pomočjo.
Več kot eno uro sva se preganjala. Zvečer smo šli na obvezen sprehod in spoznavanje s krajem, ki je bil lepo osvetljen in prav zanimiv, žal pa ni v njem še nič življenja. Zvečer obvezen ogled risank in filma ter spanje.
Čez noč je padel kakšen cm snega, vendar je nas že pričakalo sonce. Midva s Patricijo zopet smučat, Alenka in Brin pa sankat in se igrat po snegu.
Po kosilu sem jaz ponovil vajo pomožne vlečnice in Brinu nudil ugodje smučanja.
Če bi se vsaj fant hotel naučiti ustavljati J. Kaj smo hoteli, vikend je bil hitro za nami in prišel je čas za odhod.
Tukaj smo bili prvič in meni je kar všeč. Videl sem točno še 2 ADja (oba LJ tablice), eden skrit bogu za hrbtom, drug pa vsem na očeh, ob cesti. Sedaj nas, seveda, preganjal ni nihče. Ne vem pa, kako je v top sezoni, glede na znake omejitve parkiranja med 18 in 8 uro.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar