Saj nekaj migamo, vendar kot družina smo pa res zelo malo naokoli. V vsej zmedi okoli "varstva" očeta, slabega vremena, iskanju pravih idej in nenavsezadnje postavljanju novih želja, sem dopust odlagal za kasneje.
Ko se z Alenko uskladiva in pade odločitev, da najamemo avtodom (kaj pa drugega :-) in gremo za en teden v Dolomite, se zgodi še nov udarec. Dobim namreč novega šefa, ki začne z delom ravno, ko sem jaz planiral dopust. Nujni sestanki me prisilijo, da ga prestavim in snedem besedo Rikiju, ki bi mi posodil enega izmed svojih ADjev. Šef mi sicer prestavljen dopust potrdi, samo kaj ko smo sedaj absolutno brez planov. Delali bomo dnevne izlete, je moj zaključek (ja seveda, saj veste kakšno je vreme letos :-( ).
Na prvi dan dopusta se tako odpravimo na Korošico. Lepa pot, lepa planina!
Pri avtu pa šok. Ko pogledam v nahrbtnik, vidim, da je popustil varjen šiv ravno tam, kjer sem imel ključe. Ja, imel! Očitno so mi padli ven, ko sem dirkal gor in dol. Ker je to služben avto, so rezervni v Ljubljani. Pokličem in se dogovorim, da mi jih pripeljejo. Med čakanjem prideta na parkirišče dve ženski, ki povesta, da sta našli ene ključe in so v koči, vendar se izkaže, da so od citroena, ki je parkiran polega našega. Kakšne so možnosti za kaj takega?
Lastnica sosednjega avta je na moč presenečena, ko se vrne do avta in ji razložim, kje ima ključe. Ko moj sodelavec pripelje ključe, jaz nesrečne sosede prosim, da me pokličejo, če slučajno po nekem naključju kdo najde moje ključe in glej ga zlomka, res me pokliče, ravno ko naročimo pijačo v Podljubelju. Srečen konec in sigurno si bomo izlet zapomnili in lahko pripovedovali skoraj nemogočo zgodbo...
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar