Zadnje čase se o izbiri cilja odločava zelo pozno, malo na podlagi vremena in malo na podlagi trenutne inspiracije. Ker nimava planov, je načrtovanje poti temu primerno bolj skromno, kakšen potopis, vodič in sklep, da se bomo že znašli na poti...
Torej cilj je bil J Italija.
Potopis se je odločila pisati Alenka, jaz pa sem že na poti sklenil, da naredim malo drugačen uvodnik. In sicer sem vsakega pozval, da izbere sliko, ki mu iz tega potovanja največ pomeni, mu je najljubša, mu bo ostala v spominu,...
Brin:
"Zato, ker je lepa slika, ker je bil dober sladoled in ker ima piškotek z napisom Michel."
Patricija:
"Eno izmed najboljših doživetij do sedaj, ki se ti verjetno zgodi 1 x v življenju."
Alenka:
"Trije letni časi na kupu. Z zavihanimi hlačami zaradi vročine, se mi je spomladi vdrlo v meter snega."
in še jaz:
Ta slika ni nič posebnega, vendar ima v ozadju zgodbo, že skoraj filozofijo: ko mi je Alenka omenila, da bi lahko šli v nacionalni park Pollino, sem bil takoj navdušen in hkrati prepričan, da to najti ne bo problem in ne potrebujem nobene priprave. Ko smo se fijakali okoli in nad parkom že obupali, se skregali, bili žalosti, jezni,... in se že usmerili drugam, je Alenkina intuicija predlagala še zavoj v neoznačen hrib, ki nas je pripeljal na meni želeno lokacijo. Očitno je za lepe stvari potrebno imeti tudi srečo ali pa vsaj poslušati ženo :-).
Slike
Potopis
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar