Tradicije so zato, da se jih držimo in tako sva ravnala tudi midva. Kulturni praznik je tradicionalno najin - sama z Alenko greva na večdnevno smučanje. Ker imamo letos sezonsko, sva prilagodila samo destinacijo. Izbrala sva V Tirolsko. V četrtek zvečer postoriva še vse obvezne sestanke, pa prevoze in malo po 8. uri sva na poti.
Odločiva se za Lienz in Zettersfeld, to je desni hrib če gledamo proti S.
Ko sem prvič videl to parkirišče sem bil zelo skeptičen, vendar se je izkazal za povsem primernega in mirnega.
Mrzlo vendar lepo jutro naju takoj usmeri na smučišče. Sicer km ni prav veliko, vendar so tereni presenetljivo lepi in sneg je odličen.
Mraz naju sicer na vsaki 2 uri usmeri v kakšno kočo,
vendar, dokler ne potegne veter pri 15 stopinjah pod ničlo, smučava. Mazohista nisva zato raje pobegneva v savno v Innichen/San Candido. Tam sva že bila in nama je bilo všeč. Tudi tokrat je OK, čeprav je kar gneča in poraja se nama vprašanje o Avstrijcih: ženske same hodijo s turnimi smučkami, desci pa s prijatelji po savnah...
Za naslednje smučišče izbereva Sillian. Tudi to parkirišče preseneti, ker se ceste, pri ropotanju trume, sploh ne sliši. Tudi to jutro postreže z -15 in na sneg se odpraviva skupaj s forumašem PetromG in ženo. Tereni so še boljši in tudi gneče ni nobeno.
Vsekakor je to top smučarski dan.
Vmes samo na hitro nekaj pojeva in že sva nazaj na snegu. Ob odhodu naprej se gremo še malo saj ni res pa je, ko pomagamo primorskemu ADju, ki mu ponagaja štarter. Ker na P ni dovolj prostora ga na roke porinemo na eno stran in jaz ga rikverc potegnem... Ali mu ne vžge ali se razveže vozel, skratka vajo nekajkrat ponovimo. Na koncu uspemo, Primorci se odpeljejo, jaz pa sem preskrbljen z zdravilom v obliki Terana. Midva greva v smer Kalsa. Peter in žena tam še nista bila, zato se nama pridružita.
Zjutraj mraz še kar pritiska, tereni so znani in niso karvingu preveč naklonjeni, poleg tega je še gneča in podlaga je zelo trda.
Zato z veseljem sprejmem priložnost za kočo in prenos ženskega smuka. Spotoma se še malo okrepčamo. Po vrnitvi na sneg je sicer na soncu malo topleje, ko pa se le ta skrije se odločimo, da smučanje zaključimo.
Trije dnevi so minili, kot bi mignil, uživala sva v smučanju in en z drugim... Kaj bi si lahko še želela več?!
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar