Ob prihodu se najprej parkiramo na centralno parkirišče, ki je hudo ledeno in sila nevarno za "sprehajanje" v pancerjih. Z Alenko na večernem sprehodu preveriva še ostala parkirišča in prepriča naju P2, ki je dejanski optimum, na smučišču in na soncu. Zjutraj smo hitri!
Mogoče tudi zato, ker nas zgodaj zjutraj priganja Luna.
To je zopet manjše smučišče (no ja, saj na Koroškem prav velikih ni), ki pa se izkaže z zelo lepimi tereni, ki so na kožo pisani karvingu. Žal pomanjkanje snega naredi proge trde, celo ledene in polne kamenja.
Seveda to naše smučarje kar hitro spravi v nejevoljo in tako ostanem sam. Je pa zato Luna bolj vesela.
Po kosilu se mi vseeno pridruži še Alenka, vendar tudi tokrat na koncu ostanem sam.
Klub temu, da nič ne kaže na poslabšanje, se odpravimo domov. Ko obrnem ključ pa šok: avto ne vžge in kot kaže je akumulator v smrtnem krču. Ven potegnem kable in čakam na prvo žrtev, ki se realizira v A družini in kar ne morem verjeti, da dec vozi s sabo rezervni akumulator. Sicer AD takoj ne vžge, po nekaj minutah pa ga le uspem spraviti k življenju.
Smučanje bo, vsaj dokler ne pade kaj snega, malo počakalo, saj užitek ni pravi. No, pa še akumulator moram prej zamenjati...
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar