Alenka si je zaželela hoje po Pokljuki in res je bil že čas, da enkrat poiskusimo srečo, na tej avtodomom neprijazni, vendar prelepi planoti...
Pozno zvečer se odpeljemo proti cilju in na moje presenečenje sta na Rudnem polju že parkirana dva ADja.
Meni v temi uspe, na drugače praznem parkirišču, zadeti edini hidrant in polomiti zadnji odbijač.
Začelo se je odlično :-(.
Noč mine potem mirno, le zelo zgodaj zjutraj začno prihajati planinci in tekmovalci v biatlonu na rolkah. Danes poteka namreč državno prvenstvo v tej disciplini. Mi z odhodom ne hitimo, saj v planu nimamo kakšne dolge poti. Svetujejo nam krožno pot do
planine Konjščice
in Jezerc, kjer se pot obrne nazaj na Rudno polje.
Lepa in zanimiva pot, ravno dovolj dolga za naša razvajena otroka. Popoldan malo počijemo in ker otroka nista za stvar, se z Alenko sama odpraviva na krožno kolesarsko pot do Uskovnice, planine Zajamniki,
Konjske doline in mimo hotela Šport nazaj. 20 izredno lepih kilometrov.
Kljub temu, da se je vreme kisalo in napoved ni bila najboljša, se odločimo, da ostanemo na Rudnem polju. Ta noč je bila pa še posebno mirna, ker tudi jutranjih pohodnikov ni bilo. Po zajtrku se odpeljemo do Bohinjske Bistrice, da preverimo, kakšna je nova kolesarska pot.
Do jezera je cca 6 km in pot je lahka in primerna družinskemu kolesarjenju.
Okoli Stare Fužine, kamor pridemo od jezera, se uspemo celo malo izgubiti, vendar kmalu najdemo pot,
ki se potem mimo Studorja odvije do Srednje vasi, kjer se zaključi. Škoda! Nas je tukaj začel preganjati dež in po glavni cesti smo se spustili do izhodišča. Vse skupaj okoli 20 km. Vremenska napoved se je tako uresničila in nam ne preostane drugega, kot da se odpeljemo domov.
Pokljuka nas je zopet očarala in glede na to, da tudi s spanjem nismo imeli težav, se tja še zagotovo vrnemo.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar