Da gremo vsak vikend na pot, žal ni več samo po sebi umevno. Kar nekaj kolebanja je bilo ta vikend ali sploh kam gremo, ali gremo v Peroj, ali si "privoščimo" kaj boljšega. In ker naju je Brin preseneti z željo po Šilu (nobenega kraja si ne zapomni, kako si tega???) sva mu vseeno ustregla.
Na poti smo se ustavili v Vozu, ki nudi lep pogled na most in občudovali lep sončni zahod:
No vseeno smo se prestavili v kamp in uživanje se je lahko začelo.
Otroka sta res uživala in skoraj ni bilo trenutka, da ne bi bila v vodi ali ob njej.
V kampu so bili tudi Cerarji, ki so nam demonstrirali vožnjo s čolnom in nam le tega celo posodili, da smo malo poskusili, če se lahko 4 spravimo malo veslat.
Popoldan sem se spravil na kolo (Brin mi je bil samo v moralno oporo) in prekolesaril nekaj zanimivih poti do
Vrbnika. Kar nisem mogel verjeti, da sem naredil nekaj čez 500 višincev...
Po mojem povratku, sva z Alenko še preverila po čem je dobilo mesto ime s sprehodom do konca rta.
Zvečer smo skupaj (še Grega in Zdenka) malo predebatirali sceno in tako uspešno zaključili dan.Tudi nedelja je ponudila podoben scenarij: lepo vreme, kopanje, počivanje...
Žal pa je bilo popoldan treba domov. Malo po 16 uri smo štartali in praktično brez zastojev prispeli domov.
Vikend je bil res fin in z relativno malimi stroški smo uspeli preživeti pravi morsko kopalni vikend na Hrvaški obali.


Ni komentarjev:
Objavite komentar