Peroj 26.03.2010 - 28.03.2010

Glede na zunanje temperature je bilo jasno, da smučanja, v tej sezoni, za nas ni več in tako se odločiva da gremo proti morju. In zakaj ne v Peroj? Ker smo se, s Kvini družino, imeli fino že dva vikenda nazaj, se tudi tokrat dogovorimo da gremo skupaj.
Nekaj minut čez drugo uro štartam iz službe, ker sem moral pred odhodom rešiti še puščanje pipe v kopalnici (ko sem montiral popravljen umivalnik, se je očitno nekaj zgodilo s pipo...). Plan je bil, da "blendiram" cevi v kopalnici, kar mi nikakor ni uspelo, vsaj ne z elementi, ki sem jih imel doma. Že kar v stiski s časom se odpeljem do Tržiča v Merkur, kjer ne najdem nič uporabnega. Skočim še v Naklo, kjer kupim nekaj na silo. Hitro zmontiram in cevi ne puščajo več, pušča pa nebo in v dežju naložim še kolesa. No vseeno nam uspe priti v Ljubljano nekaj minut čez pol šesto. Na Ravbarkomandi natočimo nafto, popijemo kavo in preselimo Patricijo. Pot mine v obvozih, slabih cestah in celo policijski kontroli (zanimalo jih je, ali vozimo kaj novega in če imamo na Hrvaškem hišo???).
Po prihodu v Peroj se hitro parkiramo, izvlečemo mize, stole in ob pijači debatiramo pozno v noč.
Zjutraj nas pričaka sončno toplo vreme in zajtrk si naredimo zunaj. Seveda poskrbimo tudi za malo gibanja. S kolesi se odpeljemo do stare Barbarige, peš raziščemo razpadajočo utrdbo (sicer je sedaj vsa zagrajena z ograjo in povsod so table o prepovedi vstopa in s kršenjem tega nismo ravno vzgojni). Na poti nazaj se ustavimo v Barbarigi z željo po sladoledu, tistega na kepce še nimajo in reši nas odprta trgovina. Ko se vrnemo na parcelo je počasi že čas za kosilo. "Zalaufamo" žar, dekleti pripravita priloge in izdatno se podpremo. Po siesti naredimo še sprehod, ki ga odrasli izdatno podaljšamo, medtem ko otroci gledajo filme. Ker smo že cel dan nosili veje na kup in otroci kar ne morejo pričakati ognja zakurimo še preden se stemni. Pečemo hrenovke in krompir, Alenka se igra s fotografiranjem, otroci z ognjem... Ko gredo otroci spat in sosed končno ugasne agregat, se odpre redko doživeta dimenzija - tišina, zvezde, noč, ogenj,...
Glede na to, da smo že osvojili spremembo letnega časa, je zajtrk zunaj, že povsem normalen. Po njem se zopet odločimo za kolesarski izlet, tokrat v drugo smer. V Fažano prispemo 1,2,3... in očitno se pozna, da ima Brin sedaj večje kolo in razdalje premagujemo mnogo lažje (res pa ima kar nekaj težav z obračanjem, speljevanjem in je kar velikokrat na tleh). Ker nam to ni dovolj pot ob obali nadaljujemo do kampa Puntižela. Ker smo samo še 6 km od Pule, se odločimo do gremo do tja, vendar ne najdemo poti in se raje vrnemo. V Fažani pa, na veselje otrok, že imajo sladoled na kepce. Tudi odrasli se ga ne branimo.
Kosilo si pripravimo na enak način kot dan poprej. Po kosilu malo počivamo, sprehodimo psa in že ja čas za odhod. Tole prestavljanje ure se nam kar pozna. Za pot nazaj izberemo drugo pot (čez Koper) in cesta je mnogo boljša, sicer je tudi nekaj obvozov, vendar nas na meji pričaka gneča. Tudi na naši avtocesti je prometa veliko. Na Lomu se zaustavimo samo toliko, da Patricija prestopi v naš AD in že odhitimo domov.
Za nami je prelep pomladni vikend in v zraku je obet po prihajajočih pohajanjih.