Otroka sta bila na praznovanju Živinega rojstnega dne, tako da sva ju pobrala kar spotoma. Na poti sem testiral novi pridobitvi na ADju – tempomat in čipanje. Prva se je izkazala, druga pa kakšnih ovacij ni bila deležna. Za spanje smo si, kljub iskanju primernega po Čatežu, izbrali parkirišče ob črpalki na Griču, ki se je izkazal za najbolj ravnega in navsezadnje tudi mirnega.
Zjutraj smo se v dežju preparkirali v kamp in se takoj zapodili v bazene. Tu ni kaj za povedat: otroka sta bila neumorna, deloma sem jima celo sledil in tobogani so bili št. 1.
Prvič se nam je celo zgodilo, da smo pri izhodu zamudili 9 minut. Popoldan smo večinoma preživeli v ADju, saj je bilo vreme zelo neprijazno. Gledanje televizije smo prekini samo za en malo daljši sprehod.
V nedeljo zjutraj smo ponovili scenarij prejšnjega dne: bazen in tobogani. 
Na srečo se je pokazalo sonce in tako smo se takoj po kosilu zapeljali do Čateža in se sprehodili do Sv. Vida.
Prav prijeten sprehod je. Na vrhu je žal pihal kar močan veter, tako da smo se kar hitro obrnili. Pot navzdol je iz nas posrkala še zadnjo energijo, ki nam je ostala iz bazenov in tako smo prijetno 
(eni tudi že preko te mere) utrujeni prispeli do ADja – to pa je že skoraj isto kot do doma.Taki bazenski vikendi so redki, za naju z Alenko na srečo, otroka pa bi seveda rekla na žalost.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar