Končno je prišel vikend, v katerem nismo imeli nobenih obveznosti. Ker to leto še nismo bili na Soči, se tako odločimo, da zavijemo v to smer. Alenka z nami povabi še babi, glede na to, da je Patricija v koloniji in je ena postelja prosta…
Tako se zapeljemo skozi Kranj in pot nadaljujemo skozi Poljansko dolino. Glede na to, da je babi doma iz Šentviške Gore in tam živijo njeni sorodniki in da je redko tam, se tik pred zdajci odločimo, da jih obiščemo. Presenečenje je veliko na obeh straneh. Seveda prespimo kar tam.
Zjutraj pozajtrkujemo, še malo podebatiramo in se poslovimo. 
Naš naslednji postanek je Most na Soči. .JPG)
Mesto je neverjetno zaspano in turistično mrtvo, kljub temu, da ima po mojem kar dober potencial. .JPG)
Tudi prijaznost natakarice je bil pod nivojem. Ob jezeru pojemo kosilo in se odpravimo naprej: skozi Tolmin, Kobarid do Bovca. Med potjo opazujemo Sočo, slap Boko, 
naravo in znamenitosti. V Bovcu predlagam, da zavijemo na letališče, da se Alenka malo spozna s padalci, ki ji bodo uresničili željo po skoku s padalom. Čeprav ni imela namena, da bi skok naredila ta vikend, se vseeno dogovori za termin v nedeljo ob 9h. Zapeljemo se v Čezsočo in ker se nekaj oblači in tako vročine ni, snamem kolesa. Najprej naredimo krajšo turo z Brinom, 
potem pa se še sama zapeljeva do Boke. Babi se nam »oddolži« za izlet in nas povabi na večerjo. 
Ravno ko smo končali se ulije in tako nam ne preostane drugega, kot da se zapeljemo na mesto, kjer bomo prespali. Ponoči malo še dežuje, malo se sliši glasba iz bližine, vse pa nekako utiša šumenje Soče. 
Alenki malo že nagajajo živčki in zjutraj ni nič bolje…
V prekrasnem, jasnem vremenu, se tako zapeljemo do letališča in kmalu sledi Alenkino olajšanje, saj je veter za varne skoke premočan. Vseeno Alenka, kmalu …
Tako se zapeljemo v Bovec, malo začutiti turistični utrip in res se kar dogaja.
Za mene presenetljivo veliko je tujcev, predvsem Madžarov in kar ne morem verjeti, da lahko oni tukaj organizirajo rafting povsem enako, kot lokalci. Med potjo navzgor (spotoma me še malo podrsa I kamper, jaz pa zaščitno ograjo) si ogledamo še Velika korita, 
korita Mlinarice
in se preko Vršiča (strašna gneča) spustimo v Kranjsko goro. Tudi tukaj gneča, ker so imeli neko prireditev. Vseeno se Brin uspe malo naigrati, medtem ko čakava na kosilo.
Po kosilu pa še sprehod po mestu in odhod domov.Tokrat smo izlet podredili babi, saj je kar nekaj krajev videla prvič sploh ali pa po zelo dolgem času.
Tako se zapeljemo skozi Kranj in pot nadaljujemo skozi Poljansko dolino. Glede na to, da je babi doma iz Šentviške Gore in tam živijo njeni sorodniki in da je redko tam, se tik pred zdajci odločimo, da jih obiščemo. Presenečenje je veliko na obeh straneh. Seveda prespimo kar tam.
Zjutraj pozajtrkujemo, še malo podebatiramo in se poslovimo. Naš naslednji postanek je Most na Soči. Mesto je neverjetno zaspano in turistično mrtvo, kljub temu, da ima po mojem kar dober potencial. Tudi prijaznost natakarice je bil pod nivojem. Ob jezeru pojemo kosilo in se odpravimo naprej: skozi Tolmin, Kobarid do Bovca. Med potjo opazujemo Sočo, slap Boko, naravo in znamenitosti. V Bovcu predlagam, da zavijemo na letališče, da se Alenka malo spozna s padalci, ki ji bodo uresničili željo po skoku s padalom. Čeprav ni imela namena, da bi skok naredila ta vikend, se vseeno dogovori za termin v nedeljo ob 9h. Zapeljemo se v Čezsočo in ker se nekaj oblači in tako vročine ni, snamem kolesa. Najprej naredimo krajšo turo z Brinom, potem pa se še sama zapeljeva do Boke. Babi se nam »oddolži« za izlet in nas povabi na večerjo. Ravno ko smo končali se ulije in tako nam ne preostane drugega, kot da se zapeljemo na mesto, kjer bomo prespali. Ponoči malo še dežuje, malo se sliši glasba iz bližine, vse pa nekako utiša šumenje Soče. Alenki malo že nagajajo živčki in zjutraj ni nič bolje…V prekrasnem, jasnem vremenu, se tako zapeljemo do letališča in kmalu sledi Alenkino olajšanje, saj je veter za varne skoke premočan. Vseeno Alenka, kmalu …
Tako se zapeljemo v Bovec, malo začutiti turistični utrip in res se kar dogaja.
Za mene presenetljivo veliko je tujcev, predvsem Madžarov in kar ne morem verjeti, da lahko oni tukaj organizirajo rafting povsem enako, kot lokalci. Med potjo navzgor (spotoma me še malo podrsa I kamper, jaz pa zaščitno ograjo) si ogledamo še Velika korita, korita Mlinarice in se preko Vršiča (strašna gneča) spustimo v Kranjsko goro. Tudi tukaj gneča, ker so imeli neko prireditev. Vseeno se Brin uspe malo naigrati, medtem ko čakava na kosilo. Po kosilu pa še sprehod po mestu in odhod domov.Tokrat smo izlet podredili babi, saj je kar nekaj krajev videla prvič sploh ali pa po zelo dolgem času. 
Objave
2 komentarja:
Isti vikend smo bli mi v Srpenici - mega vreme, tastova žurka za 60 let,rafting in kajak do Trnovga. Res lep vikend. Škoda, da se nismo srečali.
Lp Vizoti
Ja sem prebral na Forumu, da ste bili tudi tam. Škoda, pa drugič.
Objavite komentar