Razni rojstni dnevi in obveznosti so nas že nekaj vikendov oddaljili od ADja. Tudi ta vikend je bil v znamenju praznovanj, vendar je bilo eno na Primorskem in tako sva z veseljem šla z AD. Alenkin bratranec Bogdan je namreč praznoval Abrahama in je povabil vse bratrance in sestrične.
Tako sva v soboto dopoldan oddala otroke in se na črpalki dobila še z Marjeto, Robertom, Alešem in Majo. Skupaj smo se preko Cerknega odpravili proti Ajbi. Ker smo imeli dovolj časa smo se vmes malo ustavili in popili kavico.
Na cilj, gostilno Prgonov mlin, smo prispeli prvi. Kmalu so prispeli še ostali in spoznavanje, čestitanje, zabavanje… se je lahko začelo. Na mizo so začele prihajati odlične bosanske specialitete, ki so si lepo podajale roko s primorskimi vini (hrana je bila res presežek). Tako so se vrstili hodi hrane, 
ki so bili odlično tempirani in količinsko umerjeni in zabavni vložki, ki so jih pripravili zabavni Primorci. 
Najbolj vztrajni smo zdržali do 1h zjutraj. Seveda sva bila midva v prednosti, saj naju je postelja čakala na parkirišču, medtem ko so ostali pač morali peljati še do doma. Zjutraj sva se še malo razgledala po okolici, sprehodila Luno
in se domov odpeljala čez Podbrdo. Cesta je tukaj res slaba. Malo zadevo ublaži res lepa pokrajina. V Stražišču sva pobrala otroke, doma smo na hitro pospravili in zamenjali vozilo in se ponovno odpeljal na piknik, kjer so praznovali Tara, Tami in Učo.
Tako sva v soboto dopoldan oddala otroke in se na črpalki dobila še z Marjeto, Robertom, Alešem in Majo. Skupaj smo se preko Cerknega odpravili proti Ajbi. Ker smo imeli dovolj časa smo se vmes malo ustavili in popili kavico.
Na cilj, gostilno Prgonov mlin, smo prispeli prvi. Kmalu so prispeli še ostali in spoznavanje, čestitanje, zabavanje… se je lahko začelo. Na mizo so začele prihajati odlične bosanske specialitete, ki so si lepo podajale roko s primorskimi vini (hrana je bila res presežek). Tako so se vrstili hodi hrane, ki so bili odlično tempirani in količinsko umerjeni in zabavni vložki, ki so jih pripravili zabavni Primorci. Najbolj vztrajni smo zdržali do 1h zjutraj. Seveda sva bila midva v prednosti, saj naju je postelja čakala na parkirišču, medtem ko so ostali pač morali peljati še do doma. Zjutraj sva se še malo razgledala po okolici, sprehodila Luno in se domov odpeljala čez Podbrdo. Cesta je tukaj res slaba. Malo zadevo ublaži res lepa pokrajina. V Stražišču sva pobrala otroke, doma smo na hitro pospravili in zamenjali vozilo in se ponovno odpeljal na piknik, kjer so praznovali Tara, Tami in Učo.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar