Za ta vikend nam ni šlo nič na roko. Elektroblok je bil na servisu, vremenska napoved je bila slaba pa še praznovanje rojstnih dni in obhajila smo imeli v nedeljo… Udi pa na vse to prijavi Kolpo – vsekakor dogodek na katerega gremo z veseljem.
Vremensko smo zanemarili, elektroblok smo šli iskat spotoma (zmontiral sem ga kar na parkirišču v Trebnjem), za praznovanja pa sem se zmenil, da se jih udeležimo samo na »ne uradnem« delu.
Pot do Radencev se nam je preko Novega mesta kar vlekla. Naša navigacija je na tem področju povsem neuporabna, tako da sem se orientiral povsem po občutku in spominu. Vseeno smo kar gladko našli »kamp«.
Klub dokaj pozni uri, sta bila na lokaciji samo dva forumaška ADja. Pred Kebrovim se je že kadilo iz kotlička, kjer je kuhal gosto gobjo juho. Počasi so se nakapali še ostali udeleženci in po tradiciji so se na mizi znašle dobrote v trdi in tekoči obliki. Ob pestri debati smo jih mazali pozno v noč…
Jutro nas je presenetilo s povsem jasnim vremenom in nekatere tudi z glavobolom. To vsekakor ni bila ovira, da se ne bi spravili v čolne.
Udijeva družina v svojega, ostalih 28 pa se nas je lepo razporedilo po treh raftih. Preveslali smo cca 12 km po precej mirne toku Kolpe. Vode je bilo ravno dovolj, da nismo nasedali in nekaj brzic je bilo ravno dovolj hitrih za otroke. Vsekakor pa je bila prehitra vožnja kombija, ki nas je peljal nazaj na izhodišče. Na srečo je tokrat »kazen« plačal sam, ko je presekal gumo in uničil platišče na prikolici.
Po povratku v kamp, se je Udi žrtvoval in šel po ribe v precej oddaljeno Osilnico. Ko smo čakali nanj, smo za otroke že spekli čevapčiče in hrenovke. Takoj ko se je vrnil, je Hribi postrvi strokovno spekel
in zamazali smo jih, kot bi mignil. 
Večer smo zaključili tako kot smo navajeni: ob pogovoru, pijači in jedači. Malo utrujeni in precej popečeni smo večer sklenili v povsem normalni uri. 
Naslednje jutro smo mi takoj po zajtrku žal morali oditi, vendar zelo zadovoljni, da nam je uspelo, glede na slabe obete, preživeti tako lep polovičen vikend.
Vremensko smo zanemarili, elektroblok smo šli iskat spotoma (zmontiral sem ga kar na parkirišču v Trebnjem), za praznovanja pa sem se zmenil, da se jih udeležimo samo na »ne uradnem« delu.
Pot do Radencev se nam je preko Novega mesta kar vlekla. Naša navigacija je na tem področju povsem neuporabna, tako da sem se orientiral povsem po občutku in spominu. Vseeno smo kar gladko našli »kamp«.
Klub dokaj pozni uri, sta bila na lokaciji samo dva forumaška ADja. Pred Kebrovim se je že kadilo iz kotlička, kjer je kuhal gosto gobjo juho. Počasi so se nakapali še ostali udeleženci in po tradiciji so se na mizi znašle dobrote v trdi in tekoči obliki. Ob pestri debati smo jih mazali pozno v noč…Jutro nas je presenetilo s povsem jasnim vremenom in nekatere tudi z glavobolom. To vsekakor ni bila ovira, da se ne bi spravili v čolne.
Udijeva družina v svojega, ostalih 28 pa se nas je lepo razporedilo po treh raftih. Preveslali smo cca 12 km po precej mirne toku Kolpe. Vode je bilo ravno dovolj, da nismo nasedali in nekaj brzic je bilo ravno dovolj hitrih za otroke. Vsekakor pa je bila prehitra vožnja kombija, ki nas je peljal nazaj na izhodišče. Na srečo je tokrat »kazen« plačal sam, ko je presekal gumo in uničil platišče na prikolici.Po povratku v kamp, se je Udi žrtvoval in šel po ribe v precej oddaljeno Osilnico. Ko smo čakali nanj, smo za otroke že spekli čevapčiče in hrenovke. Takoj ko se je vrnil, je Hribi postrvi strokovno spekel
in zamazali smo jih, kot bi mignil. Večer smo zaključili tako kot smo navajeni: ob pogovoru, pijači in jedači. Malo utrujeni in precej popečeni smo večer sklenili v povsem normalni uri. Naslednje jutro smo mi takoj po zajtrku žal morali oditi, vendar zelo zadovoljni, da nam je uspelo, glede na slabe obete, preživeti tako lep polovičen vikend.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar