Cesta na Ljubelj je bila zelo slabo očiščena, vendar težav nismo imeli. V bistvu smo brez problemov prišli do cilja in to ravno v času, ko so naprave prenehale delovati in se je parkirišče izpraznilo.
Mi smo se šli sankat. Šele tema in mraz nas je pregnala v AD. Naredila se je jasna in mrzla noč...Ko se zjutraj zbudimo nas je presenetilo sneženje. Halo, napoved je jasno vreme, od kje sedaj sneg? Vseeno se napravimo in gremo smučat. Patricija in jaz po svoje, Alenka in Brin pa na trak in "zajlo". Otroka se oba kmalu naveličata, Patricijo je zeblo, Brinu pa je na otroških napravah manjkalo izivov. Otrokoma naštimam risanke, midva z Alenko pa greva smučat. Kakšno urico si utrgava za sebe. Vrneva se ravno ob koncu Kung fu Pande in času za kosilo. Po kosilo sta otroka spet pripravljena za smučanje. Tokrat gre Brin z nama s Patricijo, Alenka pa z Luno na sprehod.
Brin se na smučišču odlično znajde, sploh ne ve, da imam vajeti samo za okras.
V bistvu je neumoren in ko Patricija že odneha, on še kar "drgne".
Na koncu, ko sva na smučišču, skoraj že sama, ga končno prepričam, da pelje povsem sam. Kar krohota se, tako uživa. Komaj ga prepričam, da je dneva in smučarije za danes konec. Po povratku k ADju, se na hitro odločimo, da če avto vžgre, gremo domov. Malo se bojim snega, poleg tega pa smo za nedeljo dogovorjeni, da gremo na Zoncolan. Pot je potekala hitro in preseneteljivo gladko, razen na SLO strani Ljubelja, kjer je bila cesta povsem neočiščena in zaradi zametov za nas skoraj neprevozna.
Sicer smo imeli slabo vreme, vendar smo se kar fino nasmučali. Simonhöhe je prijetno malo družinsko smučišče in ga vsekakor priporočam.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar