Letos smo že skoraj zamudili vso predsezonsko morje, tako da je bila odločitev za ta vikend znana. Smer: bližna Istra.
Odhod od doma se je malo zavlekel, ker smo čakali, da se s sosedo dogovorimo nekaj okoli ceste in kanalizacije. Okoli pol sedmih smo vseeno štartali in se brez zastojev pripeljali do Lovrečice. Ker v mraku nismo takoj našli lokacije, smo malo zaokrožili in kmalu parkirali poleg starejšega avstrijskega para.
Malo metanja kamenja v vodo, malo branja in spanje.
Zjutraj nas je pričakalo sonce in naš tipičen dan na morju: metanje kamenčkov, pa malo plavanja, žoga, frizbi, nabiranje špargljev… Jaz sem skočil še na kolo in se malo zapeljal po okolici Dajle.
Po kosilu smo šli malo pogledati vas, midva peš, otroka pa s kolesom.
Brina sem kar težko lovil in krotil, tako vesel je bil, ko se je lahko vozil po ravnem. Zvečer se je poleg nas parkirala še ena Slo družina in otroka sta tako dobila družbo.
Ponoči je padlo nekaj kapljic dežja, ravno toliko, da sem moral vstati in Luno poklicati v AD. Na srečo ni bilo nič hudega in zjutraj je bilo vreme lepo. Po zajtrku smo se vsedli na kolesa (Brin na sedežu) in se namenili proti Novem gradu. Ker je bil promet pregost, kolesarjenje ni bilo prijetno, tako da smo zavili v Maredo. Otroka sta se razveselila igral, jaz sem vseeno ob obalni poti skočil do cilja. Vračali smo se ob obali in izkazalo se je, da se da, sicer je ponekod malo težav zaradi ograj, vendar gre. V kampu Umag smo se še 1 x ustavili na igralih in bili prav presenečeni nad velikostjo in urejenostjo kampa. Ob povratku k ADju je prav pasala kopel, 
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar